Ponaredki blagovnih znamk višjega cenovnega razreda

Sara Trstenjak, Bojan Dobovšek

Namen prispevka:

Namen prispevka je opredelitev problematike ponarejanja na eni strani in odnos ljudi do nakupa blagovnih znamk višjega cenovnega razreda na drugi. Prispevek naj bi v bralcu vzbudil zanimanje za izvor izdelkov, ki jih ponujajo na trgu, prav tako naj bi ga tema pritegnila k razmišljanju in razumevanju problematike ponarejanja.

Metode:

Avtorja v delu uporabita deskriptivno metodo. V tem okviru na podlagi izbrane domače in tuje literature uporabita še metodo analize in interpretacije vsebine pisnih in internetnih virov. Drugi del prispevka je namenjen empirični metodi. Z uporabo kvantitativne tehnike analizirata stanje in odnos ljudi do ponaredkov v Sloveniji. V ta namen uporabita spletno anketo, sestavljeno iz vprašanj zaprtega tipa. Nadaljujeta z nestandardiziranim intervjujem predstavnika vodilne slovenske oblačilne verige. Pridobljene podatke obdelata kvantitativno in kvalitativno.

Ugotovitve:

Večina ponarejenih izdelkov prihaja iz Kitajske (Shanghai – Science and Technology Museum oziroma Underground Market, Tao Bao City, Qipo Road Market; Guangzhou), Italije (Neapelj), Turčije (Carigrad) in območja bivše Jugoslavije (Novi Pazar). Dokazovanje, da gre za ponaredek na trgu, je najpogosteje prepuščeno kar imetniku zaščitene blagovne znamke. Ker tržni inšpektorat ni ustrezno usposobljen za dokazovanje, da gre za ponaredek, mora dokaze o tem predložiti imetnik zaščitene blagovne znamke. Kršitve intelektualne lastnine so opredeljene kot kaznivo dejanje, kadar gre za naklepno dejanje, storjeno v komercialno korist.

Omejitve/uporabnost raziskave

Zaradi načina zbiranja podatkov in vzorca raziskava odraža značilnosti potrošnikov in njihov odnos do te problematike.

Praktična uporabnost:

Izsledki članka nam dajejo osnovo za nadaljnje raziskovanje problematike ponarejanja, hkrati pa nakazujejo na možne rešitve obravnavanega problema na regionalni, nacionalni in globalni ravni.

Izvirnost/pomembnost prispevka:

Prispevek analizira mnenje o odnosu do nakupa ponaredkov blagovnih znamk višjega cenovnega razreda in pogled pooblaščenih ponudnikov izdelkov blagovnih znamk na problematiko ponarejanja v Sloveniji. Avtorja ugotovitve aplicirata na slovenski trg ter predlagata rešitve na represivnem in preventivnem področju.

UDK:

Ključne besede: organizirana kriminaliteta, ponaredki, blagovne znamke, intelektualna lastnina, kršitve zakona o intelektualni lastnini