Zaupanje v kazensko pravosodje in spoštovanje zakonov v češki družbi: testiranje normativne hipoteze na vzorcih iz leta 1999 in 2011

Pavla Homolová

Namen prispevka:

Namen naše študije je preučiti normativne in instrumentalne vidike spoštovanja zakonov v češki družbi, in sicer zaupanja v policijo in zaznave njene legitimnosti, osebne morale in tveganje glede sankcioniranja.

Metode:

Študija temelji na normativni teoriji spoštovanja zakonov in v češkem kontekstu empirično preverja model spoštovanja zakonov, kakršnega so predlagali Jackson in sodelavci (2011b). Pri tem študija predpostavlja, da ima zaupanje v postopkovno pravičnost pomembno vlogo pri oblikovanju skladnega vedenja. Analiza temelji na strukturni enačbi modeliranja z uporabo dveh reprezentativnih nizov podatkov (European Social Survey, 2010; Bezpečnostní rizika, 1999).

Ugotovitve:

Oba nabora podatkov sta razkrila nizko stopnjo zaupanja in zaznane legitimnosti češke policije. Kljub temu analiza kaže na določeno raven zaupanja v postopkovno pravičnost policije, ki je – v nasprotju z ugotovljenim tveganjem sankcioniranja – močan dejavnik pri napovedovanju skladnosti. Obveznost spoštovati zakone, na katero vpliva predvsem zaupanje v postopkovno pravičnost, in osebna morala sta se izkazali kot najpomembnejša prediktorja podrejanja zakonom v Češki republiki.

Omejitve/uporabnost raziskave

Analiza baze iz leta 1999 ni pokazala na statistično pomembnost preučevanega modela zaradi nizke ravni notranje konsistentnosti več konstruktov.

Praktična uporabnost:

Pošten in spoštljiv odnos policije lahko bistveno oblikuje njeno legitimnost ter posledično legitimnost zakonov.

Izvirnost/pomembnost prispevka:

Vloga zaupanja v policijo, njena legitimnost in spoštovanje zakonov sta se v češki družbi pokazala kot izstopajoča dejavnika kljub postkomunističnemu kontekstu, kjer je stopnja zaupanja v institucije nizka.

UDK: 343.2.01:351.74(437.3)

Ključne besede: kazensko pravosodje, postopkovna pravičnost, zaupanje, legitimnost, spoštovanje zakonov, Češka