Razvijanje policijskih strategij za iskanje starejših pogrešanih oseb na Hrvaškem

Ksenija Butorac, Marijan Šuperina, Ljiljana Mikšaj Todorović

Namen prispevka:

Članek obravnava porazdelitev starejših pogrešanih oseb v Zagrebu po posameznih spremenljivkah (starost in spol pogrešane osebe, socialni in zakonski stan, zaposlitev, kraj in trajanje izginotja, način iskanja pogrešane osebe, izid le tega, razlogi za izginotje itd.), potrebnih za oblikovanje načrta iskanja pogrešane osebe.

Metode:

Podatke, predstavljene v članku, smo zbrali z vprašalnikom, ki ima 417 spremenljivk, in jih obdelali z nekaterimi osnovnimi statističnimi metodami. Podatki so zbrani na vzorcu 170 starejših pogrešanih oseb v Zagrebu s pomočjo metod in pripomočkov za iskanje starejših oseb v mestih, s posebnim poudarkom na mestu Zagreb.

Ugotovitve:

Analizirali smo statistično ugotovljene vedenjske oblike nekaterih skupin starejših ljudi: oseb z alzheimerjevo boleznijo in oseb s tveganjem za samomorilno vedenje. Ugotovitve so predvsem v pomoč pri načrtovanju in vodenju iskanja teh skupin ljudi, še posebej pri profiliranju pogrešanih oseb in ugotavljanju njihovih možnih premikov v času izginotja. Seznanjenost o posebnostih pogrešane osebe je en od dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost iskanja. Še posebej to velja za policijo – tako v formalnem smislu, saj je iskanje pogrešanih njena dolžnost in so policisti za to tudi usposobljeni, kot tudi zato, ker policija vodi iskanje skupaj z drugimi ter ga prilagaja realnim okoliščinam izginotja starejših.

Omejitve/uporabnost raziskave

Omejitve raziskave so vezane na razpoložljive podatke policijskih poročil o vsakodnevnih dogodkih, kar smo delno odpravili z neposrednim vpogledom v policijske kartoteke, ki vsebujejo tudi zgodovino samih primerov. V raziskavi smo upoštevali pravne in etične predpise o varstvu osebnih podatkov.

Izvirnost/pomembnost prispevka:

O policijskem iskanju pogrešanih oseb obstaja veliko raziskav (Velika Britanija, ZDA, Avstralija itd.), vendar se jih le nekaj osredotoča na iskanje starostnikov. Članek predstavlja nov pristop k iskanju pogrešanih oseb na strateški ravni (profiliranje pogrešanih glede na specifične spremenljivke, morebitno gibanje pogrešanih, “potepanja”). Novi policijski postopki so predlagani na ravni taktike (npr. ustavljanje osebe, ki je izginila na določenem območju) in kot uporaba tradicionalnih policijskih metod (avtomobilske in redne patrulje, policisti na kolesih, uporaba policijskih psov, zbiranje podatkov, vodenje razgovorov, pregled terena itd.). Članek predstavlja načela sodelovanja pri iskanju pogrešanih oseb. Rezultati raziskave so lahko koristni za policijsko delo in izobraževanje policistov.

UDK: 351.741+364.642.6-053.9(497.5)

Ključne besede: pogrešane osebe, policijsko iskanje, starostniki, alzheimerjeva bolezen