Pogoji za spravo: pripoved preživelih iz vojne v Bosni in Hercegovini

Goran Basic

Namen prispevka:

Namen prispevka je analizirati ponovno podane izkušnje 27-ih preživelih vojne v Bosni in Hercegovini v 90-ih letih prejšnjega stoletja. V pripovedih smo pregledali verbalne znake sprave in pomiritve ter analizirali opisane izraze za spravo.

Metode:

Gradivo za raziskavo je bilo zbrano s kvalitativnimi intervjuji 27-ih posameznikov, ki so preživeli vojno v severozahodni Bosni in Hercegovini. Raziskava se pridružuje pripovedni tradiciji znotraj sociologije, v kateri so pripovedi osnovane tako na diskurzu kot na izkušnji. Še posebej pomembna komponenta v analiziranih zgodbah je koncept sprave.

Ugotovitve:

Zgodb o pomiritvi, spravi in pogojih za le to ne oblikuje le vojna, temveč tudi dejanja, ki jih v času vojne izvede tako pripovedovalec kot drugi ljudje. V omenjenih zgodbah prevladuje element pomiritve, sprava pa naj bi bila mogoča ob doseženih nekaterih pogojih. Primeri le teh so: pravica za žrtve vojne, priznanje kaznivih dejanj s strani storilca in čustvena zaveza storilca (ki se, na primer, kesa in sramuje).

Omejitve/uporabnost raziskave

Pretekle raziskave povojne družbe poudarjajo strukturno nasilje, kateremu sledijo procesi sprave. Raziskovalci se osredotočajo na pomen pripovedi, vendar v povojnih intervjujih ne analizirajo pogojev za spravo. Pričujoč članek poskuša zapolniti to vrzel z analizo pripovedi preživelih vojne v Bosni in Hercegovini v 90-ih letih preteklega stoletja.

UDK: 341.38+94(497.6)

Ključne besede: sprava, pripoved, odpuščanje, pomiritev, pogoji za spravo, pravica