Ocena štirih glavnih strategij preprečevanja kriminalitete Tonryja in Farringtona, uporabljenih pri ekološki kriminaliteti in okoljski škodi

Avi Brisman, Nigel South

Namen prispevka:

Namen prispevka je uporaba ugotovitev in razprav, ki izhajajo iz sodobne literature o preprečevanju kriminalitete pri vse bolj nujnem vprašanju kriminalitete in škod, ki ogrožajo okolje. To je tudi manjkajoča dimenzija na področju hitro razvijajočega se področja ekološke kriminologije.

Metode:

Uporabili smo pregled literature, vključno z analizo in sintezo predhodnih povzetkov in tipologij. Iskanje in izbor sta bila namenjena prepoznavanju različnih oblik in strategij preprečevanja kriminalitete, ki bi jih lahko nato uporabili na primerih okoljske škode in kriminalitete zoper okolje. To vodi k razpravi o ključnih ugotovitvah in modelih v povezavi s teoretičnim in praktičnim preučevanjem ekološke kriminologije.

Ugotovitve:

Pregled teorije in prakse o preprečevanju kriminalitete zoper okolje in okoljske škode odpira za kriminologijo nova pomembna vprašanja in projekte. Raziskani okvir je obetajoč, vendar pa bo treba v prihodnosti pasiven pristop k preprečevanju dopolniti z aktivnimi posegi za odvračanje okolju škodljivih vedenj.Proces preučevanja preprečevanja kriminalitete zoper okolje in okoljske škode je še vedno v povojih in potrebuje nadaljnje delo. Jasno je, da obstajajo ovire, tako An Assessment of Tonry and Farrington’s Four Major Crime Prevention Strategies ... 129 za nadaljnje raziskovanje kot tudi za izvajanje ukrepov. Zaradi dejstva, da močni trgovski in politični interesi ne želijo pritegniti pozornosti do takšnih zločinov in škode, le-ti dajejo prednost “milim” sistemom regulacije in lahko izpodbijajo poskuse medijskih objav ali pregona kaznivih dejanj.

Omejitve/uporabnost raziskave

Proces preučevanja preprečevanja kriminalitete zoper okolje in okoljske škode je še vedno v povojih in potrebuje nadaljnje delo. Jasno je, da obstajajo ovire, tako za nadaljnje raziskovanje kot tudi za izvajanje ukrepov. Zaradi dejstva, da močni trgovski in politični interesi ne želijo pritegniti pozornosti do takšnih zločinov in škode, le-ti dajejo prednost “milim” sistemom regulacije in lahko izpodbijajo poskuse medijskih objav ali pregona kaznivih dejanj.

Praktična uporabnost:

Ukrepi, ki so bili sprejeti za zaščito oseb in premoženja, imajo dolgo zgodovino, toda poudarek na tem, kako posameznikom in skupinam preprečiti storitev kaznivega dejanja, je novejši. Ekološki kriminologi svoje pomisleke pogosto razširijo onstran kriminalitete in škode, ki jo pokriva obstoječe (kazensko) pravo, zato je področje preprečevanja okoljske škode in kriminalitete široko glede obsega in še težje glede učinkovitosti. Poleg tega takšna škoda in kriminaliteta pogosto nista dojeti kot “pravi” kriminal in ju zakon ne “ceni” dovolj, kar prav tako ovira prizadevanja za preprečevanje njunega pojava. Bolj kot bodo tradicionalni načrti preprečevanja kriminalitete, praksa in literatura vključevali okolje kot predmet, bolj bodo prihodnja prizadevanja lahko učinkovita.

Izvirnost/pomembnost prispevka:

Lynch (2013) navaja, da če primerjamo stopnjo “običajne kriminalitete” z okoljsko škodo in ekološko kriminaliteto, bi slednje znatno prekašalo prejšnje. Vendar kljub temu, da obstaja izdatna literatura o “preprečevanju običajne kriminalitete”, je v njej razmeroma malo razprave o uporabi pristopov preprečevanja kriminalitete v primerih ekološke kriminalitete in okoljske škode. To je eden od redkih pregledov na tem področju in zato prispeva k teoriji in praksi tako moderne kriminologije kot ekološke kriminologije, ki sta obe zanemarili to temo.

UDK: 343.3/.7:504

Ključne besede: preprečevanje kriminalitete, ekološka kriminaliteta, okoljska škoda, ekološka kriminologija, strategije, tipologije