Časovna komponenta reproduktivne izbire ter vprašanje človekovih pravic

Dragan Dakić

Namen prispevka:

Namen prispevka je prispevati k boljšemu razumevanju pozitivnih dolžnosti pri varovanju posebnih pravic, povezanih z reprodukcijo. Prvi cilj raziskave je ugotoviti dolžnosti države pri pozni prekinitvi nosečnosti, kjer glede na različne metode prekinitve obstaja možnost, da otrok prekinitev nosečnosti preživi. Obveznosti držav članic Sveta Evrope do takega otroka se obravnavajo v sklopu pozitivnih dolžnosti, ki bremenijo države v okviru pravice do življenja in prepovedi nehumanega in ponižujočega ravnanja. Drugi cilj je ugotoviti učinke časovnih omejitev reproduktivne izbire na osnovi konvencijskih pravic nosečnic, ki so zaščitene v okviru pravice do zasebnega življenja.

Metode:

Navedeni cilji so v večini doseženi preko študije primerov. Uporabili smo metodo primerjave med izključujočimi in vključujočimi teoretičnimi pristopi k temu vprašanju. Pri analizi smo uporabili utilitaristični pristop. Cilj te raziskave je omejen le na mejno področje odnosa mati – zarodek.

Ugotovitve:

Glavne ugotovitve raziskave so naslednje: pozitivne dolžnosti države zahtevajo zagotovitev zdravstvene oskrbe za otroke, ki preživijo prekinitev nosečnosti, hkrati pa časovna omejitev pristopa k splavu nalaga državi obveznost, da nosečnici pravočasno zagotovi ustrezne informacije, na podlagi katerih se bo odločila o prekinitvi nosečnosti.

Praktična uporabnost:

Sklepi lahko prispevajo k oblikovanju domačih mnenj, ki večinoma temeljijo na napačnih utilitarističnih predpostavkah pri obravnavi teh vprašanj. Raziskava je lahko uporabna tudi za pravosodne organe, saj izpostavlja ukrepe, ki bi morali biti uvedeni zoper odgovorne zdravnike. Medicinsko osebje se lahko v prispevku seznani z navodili, kako ukrepati v primerih, ki so spregledani v zakonodaji.

UDK: 342.7

Ključne besede: reproduktivna izbira/pravica, časovna omejitev, pravica do življenja, kazenska odgovornost, zasebno življenje

Celoten članek

v angleškem jeziku