Primerjava in razmejitev med izbranimi gospodarskimi prekrški in gospodarskimi kaznivimi dejanji

Bojan Geršak, Borut Bratina, Andrej Srakar

Namen prispevka:

V prispevku obravnavamo razmejitve med izbranimi gospodarskimi prekrški in gospodarskimi kaznivimi dejanji, in sicer: preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji; zloraba notranje informacije; izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti. Gre za temo, ki v literaturi tako rekoč ni obravnavana. Kazenskopravna teorija se ukvarja predvsem z vprašanjem, po katerih merilih naj se med protipravnimi dejanji prepoznajo kazniva dejanja. Pravo o prekrških pa se praviloma ukvarja z lažjimi oblikami kaznivih ravnanj. V praksi se lahko zgodi, da kako ravnanje ustreza opisu kaznivega dejanja in prekrška hkrati. Zato je zelo pomembno, da so zakonski znaki določenega protipravnega dejanja točno določeni in jasno razmejeni. S tem se zagotovi pravna varnost, ki naj bi bila vsakomur zagotovljena že z Ustavo RS. Problem nastane, če se zakonski znaki kaznivega dejanja in prekrška popolnoma prekrivajo, kar lahko pripelje do pravne negotovosti.

Metode:

Raziskava temelji na kvantitativnem raziskovanju, kjer smo za preverjanje domneve naredili anketno raziskavo. Najprej smo z osnovnimi enostranskimi t testi preverili našo osnovno domnevo na podatkih vprašanj pri prvem poglavju, nato smo za vprašanja pri poglavjih 2–6, 7 in 8 oblikovali tri nabore faktorjev s pomočjo uporabe faktorske analize. V zadnjem delu smo vse oblikovane spremenljivke in še nekatere osnovne podatke o vprašanih uporabili v regresijskih modelih za analizo dejavnikov, ki vplivajo na mnenje o ustreznosti slovenske zakonodaje na področju sankcioniranja in pregona gospodarske kriminalitete.

Ugotovitve:

Z raziskavo smo želeli priti do novih spoznanj na področju ustrezne razmejitve med izbranimi prekrški in izbranimi kaznivimi dejanji. V praksi je zelo pomembno, da so zakonski znaki določenega dejanja točno določeni. Na podlagi novih ugotovitev lahko predlagamo odpravo pravne praznine, kjer se izbrani členi prekrškov in kaznivih dejanj prekrivajo.

Omejitve/uporabnost raziskave

Omejitve pričujočega članka se nanašajo predvsem na dostopnost do podatkov, pripravljenost državnih organov za sodelovanje v raziskavi. Navedeno se nanaša na kvaliteto primarnih in sekundarnih podatkov. Sem uvrščamo vprašanja doslednosti v zbiranju in stopnjo točnosti podatkov (nepripravljenost anketirancev izpolniti anketo oziroma intervju ter probleme časovne in sektorske doslednosti v opredelitvi posameznih statističnih vrst).

Praktična uporabnost:

Rezultati študije lahko ponudijo priporočila glede nadaljnje spremembe obravnavane zakonodaje in jasnejše razmejitve izbranih prekrškovnih oziroma kazenskih členov z namenom krepitve pravne varnosti.

Izvirnost/pomembnost prispevka:

Vrednost naslovnega članka je v empiričnem prikazu in normativni ureditvi posebnega pravnega področja, kot je zakonodaja na področju sankcioniranja in pregona gospodarske kriminalitete.

UDK: 343.37

Ključne besede: gospodarska kazniva dejanja, gospodarski prekrški, razmejitev, pravna varnost, protipravna dejanja