Psihološki vidiki preiskovalnega intervjuja: sugestibilnost otrok
Namen prispevka:
Namen tega prispevka je predstaviti novejše ugotovitve in spoznanja s področja sugestibilnosti različno starih otrok pri preiskovalnem intervjuju. Če je cilj različnih raziskav napovedati, kateri otroci bodo podlegli sugestijam in kateri ne, je treba natančneje proučiti tudi to individualno variacijo znotraj posamezne starostne skupine.
Metode:
Prispevek temelji na pregledu in predstavitvi spoznanj znanstvenih in strokovnih prispevkov o preiskovalnem intervjuvanju otrok. Ugotovitve so predstavljene in obravnavane s kritično distanco.
Ugotovitve:
Strokovnjaki vedno bolj poudarjajo pomen individualnih razlik znotraj posamezne starostne skupine. Verjetnost, da bodo lažne informacije, ki so otrokom eksplicitno posredovane, vplivale na njihovo poročanje o določenem dogodku, je med predšolskimi otroki precej večja kot med starejšimi otroki ali odraslimi. Socialni in kognitivni mehanizmi, ki stojijo za učinki sugestibilnosti, se v različnih oblikah izpraševanja precej razlikujejo.
Praktična uporabnost:
Spoznanja, ki jih prinaša članek, so premalo prisotna v preiskovalni praksi, zato je le-ta lahko tudi vir informacij za preiskovalce.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek je namenjen predvsem širši strokovni javnosti in vodilnim institucijam, ki opravljajo različne informativne razgovore. Spoznanja lahko pripomorejo k preiskovalni praksi in s tem pomembno prispevajo k točnosti in veljavnosti pridobljenih informacij.
UDK: 159.9:340.6
Ključne besede: preiskovalni intervju, otroci, sugestibilnost, sugestivne tehnike izpraševanja