Utemeljitev dualnega modela za preučevanje legitimnosti v zaporskem okolju
Namen prispevka:
Namen prispevka je predstaviti nov teoretični pristop k raziskovanju legitimnosti v zaporskem okolju, ki smo ga poimenovali dualni model legitimnosti v zaporih.
Metode:
Na podlagi pregleda literature o legitimnosti in samozaznani legitimnosti v zaporu smo oblikovali nov pristop za raziskovanje legitimnosti v zaporskem okolju.
Ugotovitve:
Ugotovitve preteklih študij so pokazale, da legitimnost temelji na konstantnem dialogu med nosilci moči in prejemniki. Trdimo, da bi bilo treba obe skupini (obsojence in zaporsko osebje) v zaporu preučevati istočasno, saj legitimnost, ki temelji na medosebnih odnosih, ni nespremenljiv pojav. Predvidevamo, da se zaradi spreminjajoče se narave odnosov zaznave in samozaznave legitimnosti v zaporu konstantno spreminjajo.
Omejitve/uporabnost raziskave
Veliko število dejavnikov, vključenih v model, lahko vodi do problema multikolinearnosti. Legitimnost v zaporu temelji na odnosih med zaporskim osebjem in obsojenci, ki niso določeni, zato moramo zaznave in samozaznave legitimnosti v zaporu meriti istočasno, saj se le te venomer spreminjajo. Nadalje domnevamo, da bi s ponovitvijo študije zaradi spreminjajočih se odnosov v zaporu prišli do drugačnih rezultatov – težava z zanesljivostjo rezultatov.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Dualni model legitimnosti v zaporih ni le združitev dveh različnih pristopov preučevanja legitimnosti (zaznave legitimnosti obsojencev in samozaznave legitimnosti zaporskega osebja), temveč predstavlja tudi prvi korak k celovitejšemu pristopu preučevanja legitimnosti v zaporih. Naslednji korak je testiranje modela v praksi.
UDK: 343.2.01+343.8
Ključne besede: legitimnost, zapor, zaporsko osebje, samozaznana legitimnost