Policijski vidik varstva osebnih podatkov in pravica do pozabe v Evropi in Sloveniji

Miha Dvojmoč, Tinkara Bulovec, Katja Eman

Namen prispevka:

Članek zastavlja vprašanje, ali je ureditev varstva podatkov v policijskih postopkih zadostna in ali ne »škodi« subjektu postopka.

Metode:

V obliki sistematičnega pregleda literature so predstavljeni vplivi, prednosti in slabosti zakonskih sprememb na izvajanje policijskih nalog (npr. biometrični podatki, sistemi za prepoznavanje obrazov in avtomatska identifikacija registrskih tablic vozil) s poudarkom na ureditvi v Republiki Sloveniji.

Ugotovitve:

Zadnje spremembe na področju varstva osebnih podatkov se navezujejo predvsem na opredelitev, zbiranje, obdelavo, uporabo, posredovanje in shranjevanje osebnih podatkov. Posameznik ima pravice v zvezi z dostopom do informacij, obdelavo, popravkom, omejitvijo uporabe, prenosljivostjo, izbrisom ter ugovorom obdelave osebnih podatkov tudi v samih policijskih postopkih. Kadar policija deluje v okviru zakona, morajo biti njena pooblastila usklajena z ustavnimi in zakonskimi določili. Ta uskladitev ščiti posege v zasebnost posameznika. Vendar brez pravne jasnosti, znane kot lex certa, obstaja tveganje, da dejanja postanejo neupravičeni posegi v pravice in svoboščine. Potreben je konsenz med varstvom posameznikove zasebnosti in omogočanjem učinkovitega preiskovanja ter nadzora kriminalitete s strani organov kazenskega pregona.

Omejitve

Članek je osredotočen le na ureditev varstva zasebnosti in podatkov v policijskih postopkih.

Praktična uporabnost:

Ugotovitve članka ponujajo vpogled v ureditev varstva podatkov v policijskih postopkih in osvetljujejo vrzeli ter oblikujejo izhodišča za prihodnje raziskave.

Izvirnost/pomembnost prispevka:

Članek je prvi sistematični pregled varstva osebnih podatkov v policijskih postopkih v Sloveniji.

UDK: 342.7:351.741(497.4)

Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, GDPR, policijski postopki, pravica do pozabe, Slovenija