mag. Sandi Čurin je sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Slovenije in nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi, ki ga je Vlada Republike Slovenije imenovala februarja 2002. Med drugim je odgovoren za vzpostavitev sistema nacionalnih mehanizmov za boj proti trgovini z ljudmi, usklajevanje nacionalnih dejavnosti na področju boja proti trgovini z ljudmi vodenje medresorske delovne skupine (vladni in nevladni sektor), pripravo strategij in akcijskih načrtov, njihovo medresorsko usklajevanje in zagotavljanje odobritve s strani vlade, pripravo letnih poročil o boju proti trgovini z ljudmi, obravnavo aktualnih vprašanj in zastopanje nacionalnih interesov na mednarodnih forumih, sodelovanje pri pogajanjih pri uveljavitvi mednarodnih instrumentov (Konvencija Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi - nacionalni delegat) ter pripravo stališč Slovenije za delovne skupine Sveta EU. Občasno sodeluje na različnih posvetih in usposabljanjih kot predavatelj z namenom ozaveščanja širše in strokovne javnosti o pojavnih oblikah trgovine z ljudmi.

Aktualni pregled problematike trgovine z ljudmi v Sloveniji s poudarkom na prikritem prisilnem delu

Trgovanje z ljudmi z namenom prisilnega dela in delovnega izkoriščanja narašča in v državah EU predstavlja 21 odstotkov vseh registriranih žrtev. Vendar je to le vrh ledene gore, saj razsežnosti problema večinoma ostajajo prikrite. Prisilno delo žrtve izvajajo neprostovoljno, pod grožnjo s kaznijo, pri tem pa sta ogroženi njihova svoboda in dostojanstvo.

Globalizacija sveta, boj za ustvarjenje vse večjega dobička ter naraščajoča gospodarska konkurenčnost se posledično kažejo v zniževanju proizvodnih stroškov. Prav tako se povečana potrošnja in pestrost ponudbe odražata v vse večjem povpraševanju po ceneni delovni sili. Za nekatere gospodarske panoge so ti dejavniki povod; prvič za nekontrolirano zaposlovanje oseb, ki so žrtve trgovanja in prisilnega dela in drugič za nepreverjene procese oskrbovalnih verig s proizvodi in storitvami, katerih delo je bilo opravljeno s strani izkoriščevalskega in prisilnega dela žrtev trgovanja.

doc. dr. Aleš Bučar Ručman, docent s področja sociologije, nosilec štirih predmetov na Fakulteti za varnostne vede UM (dveh temeljenjih socioloških predmetov, predmeta Nasilje in družba ter Migracije, kriminaliteta in varnost).

Viktimizacija delavcev migrantov v Sloveniji – zgodba o žrtvah »podjetniške svobode«

Avtor predstavi ugotovitve svojega raziskovalnega dela na področju viktimizacije delavcev migrantov v Sloveniji oz. preko podjetij registriranih v Sloveniji. Preko intervjujev z delavci migranti, delodajalci, predstavniki sindikatov, novinarji in drugimi vključeni v omenjeno problematiko je sestavil sliko te (praktično) neovirane kapitalistične eksploatacije najranljivejšega delavstva. Empirične ugotovitve avtor nadgradi z umestitvijo predstavljenega problema v širši teoretičen okvir kritične sociologije, pri čemer v ospredje postavlja koncept strukturnega nasilja.

Damijan Roškarič, višji kriminalistični inšpektor v Generalni policijski upravi, Upravi kriminalistične policije, zadolžen za koordinacijo dela na področju boja proti trgovini z ljudmi v Policiji.

Problematika identifikacije žrtev trgovine z ljudmi zaradi izkoriščanja prisilnega dela

EUROPOL v svojem poročilu iz leta 2016 (Situation Report – Trafficking in human beings in the EU) ugotavlja, da je trgovanje z ljudmi zaradi prisilnega dela druga najpogostejša oblika izkoriščanja žrtev trgovanja z ljudmi na območju držav članic EU in je v porastu.

V R Sloveniji Policija pri preiskovanju kaznivega dejanja »Trgovina z ljudmi« po členu 113. KZ-1 najpogosteje zaznava izkoriščanja žrtev trgovine z ljudmi zaradi prostitucije in spolnih zlorab, dočim se druge oblike izkoriščanja, med njimi tudi izkoriščanje prisilnega dela, zaznavajo redkeje. Seveda se nam pri tem zastavlja vprašanje, ali v R Sloveniji obstaja problematika izkoriščanja prisilnega dela, oziroma ali so pristojne inštitucije (med njimi tudi Policija) sposobne prepoznati oziroma razmejiti prisilno delo od drugih oblik izkoriščanja delavcev.

Darja Šlibar, višja državna tožilka na Specializiranem državnem tožilstvu RS, namestnica vodje SDT RS, več kot deset let izkušenj z obravnavo zadev iz področja trgovine z ljudmi.

Različni vidiki prisilnega dela

Prisilno delo se ne odraža zgolj v navzven zaznani prisili z elementi fizičnega nasilja. Oškodovanci zaradi različnih okoliščin pristajajo na načine in pogoje dela, ki jih člani zdrave družbe ne bi nikoli sprejeli. Skozi tri konkretne primere, ki smo jih na Specializiranem državnem tožilstvu obravnavali, bom iskala skupne značilnosti oškodovancev in razloge zaradi katerih so pristajali na različne oblike prisilnega dela.

Srečko Škerbec je od leta 1996 do 2007 opravljal delo preiskovalnega sodnika na Preiskovalnem oddelku Okrožnega sodišča v Kranju, od leta 2007 dalje pa je razpravljajoči sodnik na Kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani; od leta 2011 dalje je razporejen v Specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj.

Barbara Črešnar Debeljak je od leta 2004 dalje razpravljajoča sodnica na Kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani; od leta 2014 dalje je razporejena v Specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj.

Oba sta pred nastopom sodniškega dela opravljala funkcijo na okrožnem državnem tožilstvu.

Trgovina z ljudmi ali zloraba prostitucije - problemi pri sojenju

Prispevek bo predvidoma poskušal zajeti nadnacionalno podlago za uvrstitev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi v kazensko materialno zakonodajo, oris aktualnih sprememb zakonodaje v zvezi s kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi, opis najpogostejših oblik razpolaganja z ljudmi, problematiko razločevanja med kaznivim dejanem trgovine z ljudmi in kaznivim dejanjem zlorabe prostitucije, problematiko različne tožilske prakse pri opisovanju kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, problematiko dokaznih postopkov v zvezi s kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi (nedosegljivost ali neidentificiranost domnevnih oškodovank, superiornost obdolžencev v razpravni dvorani, obsežnost in kompleksnost dokaznega gradiva - domnevne oškodovanke kot zaščitene priče, obsežni rezultati prikritih preiskovalnih ukrepov, potreba po izvajanju videokonferenc v sodelovanju s tujimi državnimi organi, potreba po prevajanju v dokaznem postopku, vse v nesorazmerju s potrebo po hitrem teku postopka zaradi pogostih pripornih statusov velikega števila obdolžencev, nedosegljivost posameznih obdolžencev zaradi pogostega mednarodnega elementa pri kaznivem dejanju trgovine z ljudmi); posebej pa problematiko ugotavljanja kvalificirane oblike trgovine z ljudmi z zlorabo nadrejenega ali odvisnega položaja domnevnih oškodovank ter obsega protipravne premoženjske koristi (bruto ali neto princip).