Preiskovanje in pregon vojnih zločinov na Zahodnem Balkanu

Aleksandar R. Ivanović, Lars Petter Soltvedt

Namen prispevka:

Namen tega prispevka je predstaviti stanje na področju odkrivanja in pregona vojnih zločinov na Zahodnem Balkanu. V članku želimo poudariti temeljne posebnosti oz. težave, s katerimi se pravosodni organi soočajo pri obravnavi tovrstnih zločinov.

Metode:

Članek temelji na ugotovitvah o sedanjem delu sodišč in tožilstev v republikah Srbija, Bosna in Hercegovina ter Hrvaška. Te tri države smo izbrali v raziskovalno mrežo, ker so se največji vojni zločini zgodili na njihovih območjih. Z analizo in pregledom vsebine domače literature in svojega raziskovanja so bile ugotovitve primerjalno analizirane. V duhu nadaljnjih empiričnih raziskav in zbiranja relevantnih informacij o preiskavah in pregonu vojnih zločinov na Zahodnem Balkanu smo uporabili metodo neposrednega opazovanja in analize sodnih postopkov.

Ugotovitve:

Preiskovanje in pregon vojnih zločinov z zbiranjem dokaznega gradiva za sodne postopke zoper osumljene osebe na Zahodnem Balkanu je posebej težka naloga. Razlog za to je sama narava vojnih zločinov, ki so dejansko in pravno najzahtevnejša oblika zločinov, ne nazadnje tudi zaradi svoje krutosti. V raziskavi je najprej predstavljena struktura državnih organov, ki so na območjih Srbije, Bosne in Hercegovine (BiH) ter Hrvaške pristojni za pravne in preiskovalne postopke ter pregon. Posebna pozornost je v članku posvečena pravnim in praktičnim težavam na tem področju. Avtorja prikažeta različne izzive, ki vplivajo na to, da je preiskovanje vojnih zločinov težko in zapleteno. Namen prispevka je raziskati prej navedena vprašanja na podlagi analize, ki bo prispevala k razvoju učinkovitejših pravnih in kriminalističnih metod za preiskovanje in pregon vojnih zločincev na Zahodnem Balkanu.

Omejitve/uporabnost raziskave

Raziskovalni rezultati vsebujejo zbrano gradivo o preiskavah in pregonu vojnih zločinov, storjenih v Srbiji, BiH in Hrvaški, za dejanja, ki so bila storjena v osredotočenem obdobju od leta 1991 do leta 1999.

Praktična uporabnost:

Rezultati raziskave, ki so bili prikazani v članku, bodo prispevali tako k razvoju strategij preiskovanja in pregona vojnih zločinov kot tudi k izboljšanju preiskovalnih metod zbiranja osebnih ter materialnih dokazov na območju Zahodnega Balkana. Poleg tega bo članek koristen tudi za strokovnjake izven območja Zahodnega Balkana, ki se ukvarjajo z naslovno problematiko. S seznanitvijo dognanj, prikazanih v članku, bodo ti strokovnjaki razširili svoje vedenje in ga lahko uporabili za nadaljnje raziskave, usmerjene v vojne zločine. Zakonodajne institucije v državah Srbije, BiH in Hrvaške bodo lahko na podlagi spoznanj iz članka izboljšale in dopolnile svoje pravne postopke, povezane z odkrivanjem in pregonom vojnih zločinov. Zaradi prepoznavanja težav, pomanjkanja znanja na obravnavanem področju in omejenega števila specializiranih strokovnjakov je članek ne nazadnje namenjen tudi izobraževanju prihodnjih pravnikov (tožilcev, preiskovalcev, sodnikov ipd.).

Izvirnost/pomembnost prispevka:

Izvirnost prispevka se kaže v empirični raziskavi, usmerjeni v preiskovanje in pregon vojnih zločinov na Zahodnem Balkanu. Ta raziskovalni pristop odraža izzive, povezane z raznovrstnostjo predmetov obravnave. Kot tak v nadaljevanju zagotavlja pomembne informacije, ki se lahko uporabijo pri oblikovanju novih metodologij odkrivanja in zbiranja dokazov v pravni in preiskovalni praksi. Tak raziskovalni pristop lahko služi tudi kot osnova za druge raziskave na tem področju.

UDK: 341.322.5

Ključne besede: vojni zločini, preiskovanje, pregon, dokazovanje, pravne in praktične težave

Celoten članek

v angleščini