Formalne meje slovenskega prava
Namen prispevka:
Prispevek je v prvi vrsti namenjen študiju na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, in sicer tujim študentom (npr. tistim iz programa Erasmus+), ki prihajajo na izmenjavo in študirajo slovensko pravno ureditev na področju varstvoslovja. V prispevku so predstavljene formalne meje slovenskega prava predvsem z vidika veljavnega slovenskega pravnega reda. Bralec se lahko seznani, kako slovenski pravni red deluje, katere splošne akte sprejemajo državni in lokalni organi, kakšna so pravila uporabe in razmerij med njimi ter kako deluje pravo EU v Sloveniji.
Metode:
Članek je pregledni znanstveni članek, ki temelji na deskriptivni in analitični metodi ter jezikovni razlagi relevantnih predpisov. Od pravnih metod avtor uporabi še historično metodo – predvsem s prikazom rimskopravnega pogleda na pravne pojme – pa tudi teleološko in pravno-filozofsko metodo pri opredeljevanju definicij pravnih pojmov.
Ugotovitve:
V prispevku so na pregledni način prikazani temeljni pravni instituti. Avtor sproti ugotavlja, kakšen je odnos piscev s področja teorije prava pa tudi s področja kritičnega prava na definiranje ključnih pravnih pojmov in pojavov. Članek zaključi s Kantovo mislijo, da »pravniki še zmeraj iščejo svoje bistvo prava« (Perenič, 2007, str. 69).
Omejitve/uporabnost raziskave
Pogled na pravne definicije je zaradi krajšega prispevka poenostavljen, kar pa za bralca ne pomeni ničesar slabega. Avtor skuša bralcu približati pravno zapleten pojem včasih tudi na poljudni način zaradi lažjega študija drugih predmetov s področja varstvoslovja ter zaradi potrebe po osnovnem razumevanju pravnega kategorialnega aparata.
Praktična uporabnost:
Prispevek je praktično uporaben za tuje, angleško govoreče študente, ki praviloma ne študirajo prava. Kljub temu lahko spoznajo temeljne pravne pojme, ki so uporabni v večini družboslovnih raziskav. Opredelitve pojmov so korektne in sodobne, zato prispevajo k večanju znanja na tem področju.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek je pregledni znanstveni članek, zato je njegova izvirnost omejena. Avtor namreč ne postavlja znanstvenih spoznanj na novo, pač pa povzema in opredeljuje tisto, kar je že znano. Izvirna vrednost prispevka je v tem, da avtor postavlja temeljne pravne pojme in definicije v berljiv in lahko razumljiv kontekst, ki si jih bo bralec zapomnil. Definicije pravnih pojmov, prikazanih v članku, so točne ter uporabne in bodo marsikateremu bralcu prišle prav pri nadaljnjem študiju ali raziskovanju.
UDK: 34(497.4)
Ključne besede: pravo, pravni red, morala, sistemizacija prava, viri prava, pravna norma, zakoni, lex specialis