Samozaščitno vedenje med mladostniki v času javne zdravstvene krize

Luka Jelovčan, Kaja Prislan, Anže Mihelič

Namen prispevka:

Namen prispevka je preučiti zaznave mladostnikov v času javne zdravstvene krize skladno z dejavniki teorije načrtovanega vedenja, njihovo samozaščitno vedenje v primerjavi z ostalimi starostnimi skupinami ter preučiti vpliv dejavnikov teorije načrtovanega vedenja na samozaščitno delovanje.

Metode:

Izvedli smo empirično raziskavo v obliki spletnega vprašalnika. Spletni vprašalnik smo s pomočjo družbenega omrežja Facebook razdelili med slovenske državljane (n = 280). Vzorec ter spremenljivke smo opisali s pomočjo opisne statistike. Povezave med dejavniki smo ugotavljali s pomočjo večkratne regresijske analize.

Ugotovitve:

Rezultati raziskave kažejo na to, da med starostnimi skupinami ni statističnih razlik v samoporočanem samozaščitnem delovanju. Odnos do zaščitnih ukrepov se je izkazal za najpomembnejši dejavnik pri napovedovanju samozaščitnega delovanja med obema starostnima skupinama. Med mladostniki je odnos do zaščitnih ukrepov edini statistično značilen napovedni dejavnik, medtem ko so med ostalimi starostnimi skupinami statistično značilni vsi napovedni dejavniki teorije načrtovanega vedenja.

Omejitve/uporabnost raziskave

Raziskava prispeva k razumevanju motivacijskih dejavnikov, ki vplivajo na samozaščitno delovanje v času zdravstvene krize. Ta raziskava poda uvid v samozaščitno vedenje mladostnikov. Večina omejitev raziskave se nanaša na vzorec, saj smo odgovore zbirali zgolj med uporabniki enega družbenega omrežja in državljani ene države.

Izvirnost/pomembnost prispevka:

Gre za prvo raziskavo, ki preučuje samozaščitno delovanje mladostnikov v času pandemije COVID-19 z uporabo teorije načrtovanega delovanja in primerja razlike v pomembnosti napovednih dejavnikov za samozaščitno delovanje med posameznimi starostnimi skupinami.

UDK: 316.62-053.6:614.44-053.1

Ključne besede: COVID-19, teorija načrtovanega vedenja, mladostniki, samozaščita

Celoten članek (v angleščini)