Nasilje v družini za delavce na področju zdravstva

Nasilje v družini je zloraba moči v družinskem razmerju med sorodniki ali nekdanjimi partnerji. Pri tem ena oseba dominira ali nadzira drugo, jo ustrahuje ali zastrašuje ali oboje. Pri nasilju v družini gre pogosto za vzorec nasilja, ki se stopnjuje.

Pri tem ne gre nujno za fizično nasilje. Nasilje v družini lahko vključuje naslednje oblike nasilja:

• čustveno ali psihološko nasilje
• verbalno nasilje
• duhovno zlorabo
• to vključuje siljenje v sodelovanje pri verskih aktivnostih, preprečevanje izvajanja lastnih verskih ali kulturnih običajev ter zlorabo duhovnih ali verskih prepričanj in praks z namenom opravičevanja zlorab in nasilja
• zalezovanje in ustrahovanje, tudi z uporabo tehnologije
• socialno in geografsko izolacijo
• spolno zlorabo
• finančno nasilje
• kruto ravnanje s hišnimi ljubljenčki
• poškodovanje lastnine

V nadaljevanju so našteti indikatorji, ki vam lahko pomagajo prepoznati žrtve nasilja v družini. Pri tem velja izpostaviti, da je nasilje lahko prisotno tudi v odsotnosti indikatorjev in da je prisotnost indikatorjev lahko simptom drugih težav. Indikatorji naj vam služijo kot dodatno vodilo pri postavljanja direktnih vprašanj.

Fizični indikatorji, ki vam lahko pomagajo prepoznati žrtve nasilja v družini - odrasle osebe:

• Nepojasnjene podplutbe in druge poškodbe
• zlasti poškodbe v predelu glave, vratu in obraza
• modrice na različnih stopnjah celjenja
• poškodbe se ne ujemajo z navedeno zgodovino nastanka
• sledi ugrizov, nenavadne opekline
• poškodbe na delih telesa, ki so zakriti z oblačili (npr. prsi, trebuh in/ali genitalije), zlasti če je žrtev noseča
• razpoke na ustnicah
• izbiti zobje
• Spontani splavi in drugi zapleti v nosečnosti
• Kronična zdravstvena stanja, vključno z glavoboli in bolečinami v mišicah, sklepih in hrbtu
• Spolno prenosljive okužbe in druge ginekološke težave

Psihološki indikatorji ki vam lahko pomagajo prepoznati žrtve nasilja v družini - odrasle osebe:

• Čustvene stiske, npr. tesnoba, neodločnost, zmedenost, neprijaznost in agresivnost
• Motnje spanja in prehranjevanja
• Anksioznost / depresija / predporodna depresija
• Psihosomatske težave
• Poskusi samopoškodovanja ali samomora
• Pacient nerad odgovarja na vprašanja in se sramuje poškodb
• Številni obiski urgence / pacient potrebuje zdravniško pomoč izven rednega delovnega časa ustanove
• Večino časa namesto pacienta govori njegov partner ali drug družinski član in vztraja pri tem, da želi ostati v prostoru s pacientom
• Pacient v prisotnosti svojega partnerja deluje zaskrbljen
• Pacient ne želi upoštevati vaših priporočil
• Socialna izolacija / pacient nima dostopa do prevoza
• Pogoste odsotnosti z dela ali iz šole
• Ponižno vedenje / nizka samozavest
• Zloraba alkohola ali mamil
• Strah pred fizičnim stikom
• Živčne reakcije na fizični stik / hitri in nepričakovani gibi

Fizični indikatorji, ki vam lahko pomagajo prepoznati otroke, ki so žrtve ali priče nasilja v družini:

• Težave s prehranjevanjem/spanjem
• Počasno pridobivanje telesne teže (pri dojenčkih)
• Fizične težave
• Motnje hranjenja (vključno s težavami z dojenjem)
• Poškodbe konic prstov

Psihološki indikatorji, ki vam lahko pomagajo prepoznati otroke, ki so žrtve ali priče nasilja v družini:

• Agresivno vedenje in izražanje
• Depresija, tesnoba in / ali poskusi samomora
• Pacient je videti živčen ali zaprt vase
• Težave pri navajanju na spremembe
• Regresivno vedenje pri malčkih
• Upočasnjen ali otežen jezikovni razvoj
• Psihosomatske bolezni
• Nemirnost in težave s koncentracijo
• Čustvena odvisnost, potrtost ali nenavadno obnašanje (kot da nekaj skriva)
• Močenje postelje
• Znašanje frustracij nad drugimi, npr. krutost do živali
• Opazno poslabšanje učnega uspeha
• Pretepanje z vrstniki
• Pretirano zaščitniško obnašanje ali strah pred ločitvijo od matere / očeta
• Kraja in socialna izolacija
• Spolno nasilno vedenje
• Občutki ničvrednosti
• Spremenljivost, muhavost

S pregledom pacientove anamneze preverite, ali se je v preteklosti že kdaj zdravil zaradi podobnih poškodb ali težav.

Podrobnejše informacije: Matoori, S., Khurana, B., Balcom, M.C. et al. Kriza intimno-partnerskega nasilja v času pandemije COVID-19: kako lahko pomagajo radiologi? Eur Radiol (2020)

Potencialni indikatorji spolnega nasilja:

• poškodbe genitalij, notranje strani stegen, dojk, anusa
• vnetje in pordelost na predelu genitalij
• pogoste okužbe genitalij
• bolečine v spodnjem delu trebuha in / ali v medeničnem predelu
• spolno prenosljive bolezni
• krvavitev v nožnici ali danki
• bolečina pri uriniranju ali iztrebljanju
• bolečina pri sedenju ali hoji
• močan strah pred preiskavami na področju genitalij; izogibanje pregledom
• hudi krči v nožnici med ginekološkimi pregledi
• težave s spolnostjo
• samopoškodovanje
• neželene nosečnosti / splavi
• zapleti med nosečnostjo
• spontani splavi

1. Poslušanje brez obsojanja in izražanje podpore
2. Začetna ocena tveganja
3. Napotitve žrtve na policijo, telefonsko linijo za podporo žrtvam nasilja v družini, oz. na organizacije, ki nudijo pravno pomoč ali podporo žrtvam (samo s soglasjem žrtve)
4. Zapiski v pravne namene, če se žrtev odloči za prijavo
5. Dolžnost prijave nasilja - če je potrebno
6. Nadaljnja zdravstvena nega pacienta

Kako se s pacientom pogovoriti o nasilju v družini

Če posumite, da so v ozadju psihosocialne težave, lahko pacienta posredno ali neposredno vprašate o nasilju v družini. V primeru suma, da je vaš pacient žrtev nasilja v družini, ga prosite, če se lahko z njim pogovorite sami, ločeno od partnerja ali drugih družinskih članov. Če ob začetnih stikih s pacientom zgolj sumite, da gre za nasilje v družini, mu lahko začnete postavljati splošna vprašanja o tem, ali na njegovo zdravje in počutje morda vplivajo njegovi medosebni odnosi. Prisluhnite brez obsojanja in mu dajte vedeti, da vam ni vseeno.

Primer:

• "Kako je pri vas doma?"
• "Kako se razumeta partnerjem (ali z drugimi družinskimi člani)?"
• "Se dogaja kaj drugega, kar bi lahko vplivalo na vaše zdravje?"

Pomembno se je zavedati, da so nekatere žrtve zlorab bolj pripravljene odgovarjati na vprašanja o nasilju v družini ter nakazati ali razkriti, da se jim nasilje dogaja, če se nahajajo v varnem okolju. Če ocenite, da je to primerno, lahko postavite neposredna vprašanja o kakršnem koli nasilju.

Primer:

• "Se kdaj bojite svojega partnerja (ali drugih družinskih članov)?"
• "Vas skrbi za vašo varnost ali varnost vaših otrok?"
• "Se zaradi načina, kako se vaš partner (ali drug družinski član) obnaša do vas, počutite nesrečni ali depresivni?"
• "Vas je partner (ali drug družinski član) kdaj verbalno ustrahoval ali prizadel?"
• "Vam je partner (ali drug družinski član) kdaj fizično grozil ali vas poškodoval?"
• "Vas je vaš partner (ali drug družinski član) prisilil v spolni odnos, ko si tega niste želeli?"
• "Nasilje v družini je zelo pogosto. Nihče ne bi smel živeti v strahu pred svojim partnerjem, zato številnim strankam postavljam vprašanja o nasilju."

Če opazite specifične klinične znake in utemeljeno sumite, da so posledica nasilja, lahko pacientu postavite konkretna vprašanja o teh znakih (npr. o podplutbah). Primeri vprašanj:

• "Videti ste zelo zaskrbljeni in živčni. Je doma vse v redu?"
• "Ko opazim takšne poškodbe, pomislim na to, da vas je morda kdo udaril."
• "Vam pride na misel še kaj, o čemer se nismo pogovorili in kar bi lahko prispevalo k temu stanju?"

Če vas pri komunikaciji s pacientom ovira njegovo omejeno poznavanje vašega jezika, se obrnite na ustrezno usposobljenega tolmača. Za tolmačenje nikoli ne zaprosite pacientovega partnerja, drugih družinskih članov ali otroka. S tem lahko ogrozite njegovo varnost ali ga postavite v neprijeten položaj in ga odvrnete od tega, da bi z vami odkrito spregovoril o svoji situaciji.

Kako postopati ob razkritju nasilja v družini:

Način, kako se odzovete na razkritje nasilja in vaš odnos do pacienta ob takšnem razkritju sta zelo pomembna. Ko vam žrtev razkrije nasilje, ji zares prisluhnite in ji dajte vedeti, da ji verjamete. Ocenite, ali žrtvi ali njenim otrokom preti nevarnost. Ponudite ji podporo pri izhodu iz nevarne situacije.

Kako prisluhniti žrtvi:

Občutek, da ji je nekdo zares prisluhnil, je lahko izrednega pomena pri opolnomočenju žrtve nasilja. Pri poslušanju žrtve je ključnega pomena, da je ne obsojate.

Žrtvi dajte vedeti, da ji verjamete

"Predstavljam si, da vas je bilo zelo strah."

Podprite žrtvino odločitev, da razkrije nasilje

"Razumem, da vam je bilo zelo težko spregovoriti o tem."

Poudarite to, da je nasilje vedno nesprejemljivo

"Nasilje je nesprejemljivo. Ne zaslužite si takšnega ravnanja."

Žrtvi dajte jasno vedeti, da za nasilje nikoli ni kriva žrtev

Nikoli ne namigujte na to, da je za nasilje odgovoren pacient sam ali da bi se lahko s spremembo lastnega vedenja izognil nasilju.

Žrtvi ne postavljajte vprašanj, ki bi ji lahko povzročila dodaten stres in občutek nemoči

• "Zakaj ne odidete?"
• "Kaj bi lahko storili, da bi se izognili tej situaciji?"
• "Zakaj vas je udaril/udarila?"

Skupaj s pacientom ocenita trenutno in prihodnjo stopnjo nevarnosti zanj in za otroke. Pri oceni tveganja je potrebno upoštevati vsa relevantna dejstva o pacientovi situaciji, pacientovo dojemanje tveganja in uporabiti strokovno presojo. Morda boste morali pacienta napotiti na organ, ki je specializiran za nasilje v družini. Najpogostejši indikator tveganja/nasilja v prihodnosti je sedanje in preteklo vedenje storilca. Pacientu lahko svetujete, naj se obrne na policijo.

Pomembno je, da se z žrtvijo pogovorite o tem, kako sama ocenjuje svojo stopnjo tveganja in o tem, kako je ob pojavu nasilja ravnala v preteklosti.

Vse morebitne načrte za zagotavljanje varnosti si zapišite!

Prvi koraki pri načrtovanju zagotavljanja varnosti:

• Z žrtvijo se pogovorite v okolju, ki zagotavlja zasebnost
• Preverite trenutno situacijo
• Se lahko pacient po vajinem pogovoru brez skrbi vrne domov?
• So pacientovi otroci na varnem?
• Je potreben takojšen umik pacienta v varno okolje?
• Potrebuje pomoč pri nadaljnjih korakih za zagotavljanje lastne varnost?
• Mu je potrebno zagotoviti varen izhod iz vaših prostorov?
• Kaj storiti v primeru, da žrtvi preti takojšnja nevarnost?
• Žrtve nasilja v družini se pogosto počutijo izolirane, depresivne in nemočne. Zato je izjemno pomembno, da se natančno oceni situacijo in potrebe žrtve. Po potrebi:
• pomagajte žrtvi, da pride do takojšnje krizne pomoči in psihosocialne podpore
• če obstaja neposredna nevarnost za pacienta ali otroke, se obrnite na policijo.
• sprožite postopke za zaščito otrok.
• če žrtvi ne grozi takojšnja nevarnost, se posvetite njeni varnosti za prihodnje:
• Je storilec v preteklosti že povzročil telesno škodo? (npr. s pretepanjem)
• Se je vedenje storilca v zadnjem času spremenilo / stopnjevalo?
• Ima storilec dostop do orožja ali drugih predmetov, ki lahko povzročijo resne telesne poškodbe?
• So v storilčevem življenju trenutno prisotni stresorji ali dejavniki, ki zmanjšujejo storilčevo samozavest?
• Ali vaš pacient potrebuje pomoč pri napotitvi na policijo ali pravno službo?
• Ali ima vaš pacient telefonske številke za nujne primere?
• Ali vaš pacient potrebuje napotnico za storitev, ki obravnava nasilje družini, da lahko pripravi načrt za nujne primere?
• Kam bi lahko šel vaš pacient, če bi moral od doma?
• Kako bo pacient prišel do te lokacije?
• Kaj bi vzel s seboj?
• Koga bi lahko vaš pacient kontaktiral za podporo?

Drugi elementi načrtovanja varnosti vključujejo običajne scenarije (npr. kadar žrtev še naprej živi s storilcem, kadar hoče žrtev zapustiti nasilno razmerje in kadar žrtev ne živi več s storilcem).

Ocena tveganja je postopek, ki se ne zaključi. Po začetnem varnostnem scenariju boste morali nadaljevati s pregledi, da preverite trenutno stanje žrtve.

• Če želi žrtev podati prijavo na policijo: Z zapisovanjem podrobnosti o primeru lahko pomagate policiji pri preiskavi in sodnih postopkih v prihodnosti.
• Uporabite standardni obrazec za dokumentiranje poškodb zaradi nasilja v družini. Opišite telesne poškodbe, vključno z vrsto, obsegom, starostjo in lokacijo. Če sumite, da je vzrok za poškodbe nasilje, vendar vaš pacient tega ni potrdil, podajte svoj komentar in se prepričajte, da njegova razlaga natančno pojasnjuje poškodbo.
• Zapišite, kaj je rekel pacient (uporabljajte dobesedne navedke, besedilo označite z narekovaji ).
• Natančno opišite vsako obnašanje, pri čemer raje navajajte dejstva kot svoje mnenje, npr. namesto »pacient je bil v stiski«, napišite »pacient je ves čas jokal, vidno se je tresel in se moral večkrat ustaviti, da je lahko odgovoril na vprašanje".
• Če je mogoče, fotografirajte poškodbe ali vključite že obstoječe fotografije poškodb, opaženih med pregledom. Vaši zapiski morajo vsebovati datum in uro ter jasno identificirati pacienta. Nedvoumno morate identificirati tudi sebe kot avtorja in dokument podpisati. Ne vključujte posplošitev ali neutemeljenih mnenj. Popravite in parafirajte morebitne napake, svoje poročilo sestavite v realnem časovnem zaporedju in se izogibajte okrajšavam.

Zakon o preprečevanju nasilja v družini določa, da je dolžnost prijavljanja nasilja v družini splošna in zavezuje vse zdravstvene delavce, ne glede na delovno mesto, položajno moč in pripadnost poklicni skupini. Pravilnik o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti prav tako določa, da v nujnih primerih, ko je ogroženo življenje žrtve nasilja ali njenih otrok, mora zdravstveni delavec takoj obvestiti policijo ali pristojni center za socialno delo.