Varnost v lokalnih skupnostih

O projektu

Kljub prizadevanjem Evropske skupnosti ter obstoječi Evropski mestni listini (angl. European Urban Charter, 1992), ki zagotavlja usklajeno sodelovanje morebitnih akterjev v lokalni skupnosti, obstaja podpora ideji, da se varnostne strategije izvajajo predvsem na lokalni ravni. Odgovornost za to bi morala biti prenesena na lokalne oblasti, medtem ko bi nacionalna vlada morala zagotoviti večjo finančno podporo. Subjekti formalnega družbenega nadzorstva na državni ravni, neformalne mreže (društva za pomoč žrtvam, športna društva, nevladne organizacije itd.) ter državni in lokalni organi odločanja bi morali stremeti k skupnemu razvoju in zagotavljanju varnosti v njihovi lokalni skupnosti.

Globalna finančna, gospodarska in socialna tveganja ter varčevalni programi so prizadeli tudi upravljanje varnosti v lokalnem okolju. Obstaja skrb, da bo globalna finančna kriza spodbudila rast množičnih nemirov in protestov. Trendi v policijski dejavnosti v času varčevalnih ukrepov lahko privedejo tudi do strožjega oziroma bolj represivnega policijskega dela, zato je treba ponovno razmisliti o novih rešitvah za vzdrževanje socialnega miru.

Potencialni izzivi za upravljanje varnosti v skupnosti ležijo v dejavnikih negotovosti, revščini in brezposelnosti. V okviru zmanjšanih zmogljivosti gospodarstva obstaja verjetnost, da se bo razširila nezakonita ekonomija (na primer droge, prostitucija in igre na srečo) in postala bolj organizirana. Naraščajoči problemi korupcije in davčne utaje zmanjšujejo zaupanje v javne institucije v mestih. Prav tako ne moremo spregledati vedno bolj razširjenega problema ogrožanja informacijske varnosti in varstva osebnih podatkov.

V Sloveniji še nimamo celostne raziskave o zagotavljanju varnosti na lokalni ravni. Izhajajoč iz prakse in raziskovanja varnosti v evropskih mestih ugotavljamo, da se v mestnih okoljih, predvsem pa v urbanih lokalnih skupnostih, poraja pomembno več varnostnih problemov kot v drugih okoljih. Dinamika življenja v mestih je intenzivnejša, pri čemer prednjačijo kriminaliteta in druge vrste odklonskega vedenja. Zato v projektu preučujemo obseg in naravo kriminalitete, kršitve javnega reda in miru v izbranih slovenskih mestih. Izvedli bomo viktimizacijsko študijo, ki bo vsebovala tudi preučevanje strahu pred kriminaliteto in subjektivno zaznavo odklonskega vedenja. Preučujemo tudi možnosti za preprečevanje kriminalitete in kršitev javnega reda in miru v urbanih ter drugih mestnih okoljih ter kompetentnost družbenih nadzorovalcev (občine, policija, redarstva) in institucionalno kapaciteto, sodelovanje družbenih subjektov pri odzivanju na kršitve zakonov ter delovanje (so)svetov za varnost v občinah v smislu demokratizacije družbenega nadzorstva.

Namen programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih je preučiti in analizirati problematiko zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih ter preusmeriti pozornost raziskovalcev s teoretične ravni na preverjanje znanstvenih spoznanj in vrednosti teh spoznanj za prakso, saj je bilo ob analizi trenutnega stanja ugotovljeno, da je eden izmed glavnih problemov doseganja učinkovite varnosti pomanjkljivo sodelovanje med teorijo in prakso. Prav tako je treba varnostne izzive v urbanih okoljih, zaradi kompleksne interakcije različnih vplivov, obravnavati interdisciplinarno in celovito, če se želijo uvajati dolgotrajne spremembe. Glavne vsebinske smernice raziskovalnega projekta so v multidisciplinarnem preučevanju varnosti v lokalnih skupnostih, s ciljem predlaganja uporabnih rešitev za bolj učinkovito zagotavljanje varnosti v lokalnih (oz. mestnih) skupnostih v Sloveniji.

Raziskovalna prizadevanja programske skupine so usmerjena v ugotavljanje obsega in narave varnostnih problemov, obstoječih nadzorstvenih praks v smislu iskanja rešitev socialnih in situacijskih ukrepov na področju preprečevanja kriminalitete in obvladovanja kršitev zakonov ter prizadevanj v smislu zagotavljanja čim višje kakovosti življenja prebivalcev v mestih.

Raziskovalno delo programske skupine vključuje pregled literature, kvalitativno in kvantitativno raziskovanje, na osnovi katerega bomo predlagali rešitve za bolj učinkovito zagotavljanje varnosti, predvsem v mestnih lokalnih skupnostih v Sloveniji. Teme, ki jih obravnavamo, so:

usmeritve EU na področju varnosti v mestih (Evropska urbana listina, priporočila Sveta Evrope in drugih organizacij),
primeri dobrih praks (prevencija, programi za ozaveščanje) iz tujine in možnost prenosa v slovensko družbeno okolje,
demografija mest, migracije, kriminaliteta, javni red in mir,
geografska porazdelitev odklonskosti,
strah pred kriminaliteto (občutki ogroženosti) pri občanih,
delovanje policije na lokalni ravni in drugih dejavnikov pluralne policijske dejavnosti,
zakonski okviri za organizacijo zagotavljanja varnosti na lokalni ravni,
razmerja med ravnmi oblasti (državno-lokalno) in vključevanjem civilne družbe ter zasebnega sektorja v zagotavljanje varnosti,
delo z marginalnimi družbenimi skupinami,
informacijska varnost občanov, saj se dinamika življenja spreminja in del tega poteka v virtualnem okolju.

Cilji

Cilji raziskave so zato analizirati in ugotoviti dejansko stanje glede:

pravnih vprašanjih glede varnosti in varovanja;
idej o reševanju varnostnih problemov – vidiki nacionalne/lokalne varnosti;
primerjave slovenskih praks v kontekstu prioritet v EU in mednarodnih izkušenj;
pristojnosti institucij/služb/strokovnjakov s področja varnosti v občinah, predvsem v mestih;
dobrih praks družbenega nadzorstva v občinah/mestih;
kakovosti življenja in socialne prevencije;
odnosov v multikulturnih skupnostih, uspešnega sobivanja in vključevanja marginaliziranih skupin;
dnevnih rutin in varnosti (dom, soseska, transport, delo, rekreacija/prostočasne dejavnosti);
varnostnih problemov in institucionalne zmogljivosti (razširjenosti kriminalitete, nereda in strahu pred kriminaliteto, starostnih skupin in varnosti, (ne)varnih sosesk (vzorci in procesi);
javne varnosti v mestu – kršitve javnega reda in miru in družbeno nadzorstvo;
kaznivih dejanj zoper podjetja v mestih;
občinskih (so)svetov za varnost (občinska uprava, raziskovalne institucije in civilna družba) – udeležba in sodelovanje;
varnostnih mrež v mestih in informacijske varnosti.