Moško spolno delo v Sloveniji
Namen prispevka:
Cilj prispevka je ugotoviti: ali moško spolno delo v Sloveniji obstaja, ali obstajajo statistično pomembne razlike v spolni usmerjenosti med moškimi spolnimi delavci v Sloveniji in moškimi, ki se s tovrstnim delom ne ukvarjajo, ter ali obstajajo dejavniki tveganja, ki ločujejo med preučevanima skupinama.
Metode:
V prvem delu smo uporabili deskriptivno, v drugem delu pa empirično metodo. Izvedena je bila spletna anketa, sodelovali so tako moški spolni delavci kot moški, ki se s tem delom ne ukvarjajo. Uporabili smo opisno statistiko, hi-kvadrat test ter faktorsko in diskriminantno analizo. Vse analize smo izvedli s programom SPSS 22.0. O rezultatih raziskave smo prek elektronske pošte razpravljali z nekaterimi respondenti in raziskovalcem na Mirovnem inštitutu – Inštitutu za sodobne družbene in politične študije dr. Iztokom Šorijem.
Ugotovitve:
Moško spolno delo je prisotno tudi v Sloveniji. Tovrstni delavci se po večini opredeljujejo kot geji ali biseksualci. Med moškimi spolnimi delavci in moškimi, ki se s tem delom ne ukvarjajo, ni bistvenih razlik v socializacijskem procesu (disfunkcionalnosti družin). V večini namreč oboji prihajajo iz urejenih družin.
Omejitve/uporabnost raziskave
Omejitev svojega dela vidimo predvsem v majhnosti vzorca. Sklep iz vzorca na populacijo je zato lahko vprašljiv.
Praktična uporabnost:
Moško spolno delo je nesporno del tudi slovenske družbe, česar se je treba zavedati pri ustvarjanju politik in prakse na področju zaščite spolnih delavcev in predvsem v smeri destigmatizacije spolnega dela.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
V Sloveniji še ni bilo raziskave, ki bi obravnavala primerjavo moških spolnih delavcev in moških, ki tovrstnega dela ne izvajajo. Prispevek je mogoče razumeti kot izhodišče za empirično študijo v prihodnosti, ki bi obravnavala zgolj moške spolne delavce.
UDK: 343.544-055.1(497.4)
Ključne besede: moško spolno delo, spolna usmerjenost, disfunkcionalna družina, stigmatizacija