Vedenjski vzorci pogrešanih oseb
Namen prispevka:
Namen prispevka je prikazati pomen vedenjskih vzorcev pogrešanih oseb in uporabno vrednost omenjenega znanja pri delu služb, ki iščejo pogrešane osebe. Predstavljena sta tudi zgodovinski razvoj vedenjskih vzorcev pogrešanih oseb ter normativni okvir v Sloveniji, ki ureja dejavnosti za izsleditev pogrešanih oseb.
Metode:
Prispevek temelji na pregledu literature in normativnih podlag, ki smo jih pregledali s pomočjo deskriptivne metode. Ob tem so v članku predstavljena zgolj dejstva, ki so neposredno pomembna za operativno delo s pogrešanimi osebami v slovenskem prostoru
Ugotovitve:
Čeprav v Sloveniji že zaznavamo pomen vedenjskih vzorcev pri pogrešanih osebah, zadeve še niso urejene na normativni ravni, posledično pa tudi še niso uporabljene v operativnih okvirih. Tako, kljub zavedanju pomena in obstoja vedenjskih vzorcev, službe, ki se ukvarjajo z iskanjem pogrešanih oseb, še zmeraj izvajajo dejavnosti brez pomoči uporabi omenjenih raziskav.
Omejitve/uporabnost raziskave
Naša raziskava je v večji meri omejena na teoretični okvir, pri čemer se uporabna vrednost nanaša na raziskavo, ki je bila izvedena v okviru zaključnega dela (Mohorič, 2017). Sami vedenjski vzorci pogrešanih oseb v Sloveniji še niso normativno urejeni.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Ugotovitve v članku so predstavljene na podlagi perspektive in izkušenj avtorjev, ki se z omenjenim področjem vsakodnevno ukvarjajo na normativni in operativni ravni, tako v službenem kot zasebnem času. Na podlagi izkušenj avtorjev pri vodenju iskalnih akcij pogrešanih oseb, ob povezovanju znanja iz literature in ob zavedanju, da podobnih predstavitev omenjene vsebine v Sloveniji (še) ni, bo članek pomembno prispeval k razumevanju pomembnosti omenjene vsebine, tako na znanstveni, operativni, praktični kot tudi normativni ravni.
UDK: 351.741:364.642.6
Ključne besede: pogrešane osebe, vedenjski vzorci, policija, iskanje pogrešanih oseb, iskalne akcije