Varstvo pravic zaprtih oseb: učinkovitost pravnih sredstev v slovenskem zaporskem sistemu
Namen prispevka:
Prispevek obravnava pravna sredstva, ki so v Sloveniji na voljo zaprtim osebam, analizira njihovo učinkovitost ter ponuja nekaj izhodišč za izboljšanje in nadaljnje raziskave.
Metode:
Uporabljena je analiza sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) glede t. i. »zahtev za učinkovitost pravnega sredstva«, kot jih določa pravica do učinkovitega domačega pravnega sredstva po 13. členu »Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin [Konvencija]« (1994) ter analiza slovenske zakonodaje z namenom ovrednotiti učinkovitost pravnih sredstev, ki so v Sloveniji na voljo zaprtim osebam.
Ugotovitve:
Slovenska zakonodaja sicer predvideva več pravnih sredstev za varstvo pravic zaprtih oseb, vendar nobeno ne izpolnjuje vseh zahtev za učinkovitost, kot jih določa ESČP. Pomanjkljivosti ostajajo kljub noveli »Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1)« (2000), ki je prenovila institut »Uveljavljanje in varstvo pravic obsojencev« po 83. členu »ZIKS-1« (2000). Slednji omogoča obsojencem, ki menijo, da so bili podvrženi »mučenju, ali drugim oblikam krutega, prepovedanega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja«, vložiti zahtevo za sodno varstvo na pristojno okrožno sodišče. Ta institut je trenutno edini približek učinkovitemu pravnemu sredstvu, vendar zaradi ozkega obsega varstva ni zadosten. Namenjen je zgolj najhujšim kršitvam, ne pa celovitemu varstvu vseh konvencijskih pravic. To pa ne zadošča za izpolnitev zaveze, sprejete s podpisom »Konvencije« (1994) – zagotoviti ustrezno učinkovito domače pravno sredstvo, ki zapornikom omogoča odločitev o zahtevku in popravo zatrjevanih kršitev vseh konvencijskih pravic.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek je prvi poskus analize slovenske zakonodaje v zvezi s pravnimi sredstvi, ki so na voljo zaprtim osebam, odkar so v veljavo stopili novela »Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1F)« (2015) ter nova »Pravilnika o izvrševanju kazni zapora [PIKZ]« (2016, 2019). Ponuja vpogled v trenutne pomanjkljivosti ter predlaga smernice za nadaljnje izboljšave.
UDK: 341.231.14:343.261-052(497.4)
Ključne besede: človekove pravice, pravna sredstva, učinkovitost pravnih sredstev, kršitve, Evropsko sodišče za človekove pravice