Pristopa uporabe odprtih virov: preiskovanje in situacijsko zavedanje
Namen:
Prispevek obravnava vprašanje, ali je sodobno uporabo javno dostopnih virov smiselno razumeti kot enotno dejavnost ali kot dva različna pristopa. Trdi, da je vse večja raznolikost njihove uporabe povzročila funkcionalno razlikovanje med preiskovalnim in situacijskim OSINT, ki podpirata različne potrebe odločanja.
Metode:
Prispevek temelji na konceptualni analizi in pregledu literature s področij obveščevalne dejavnosti, OSINT, novinarstva, digitalnih preiskav in situacijskega zavedanja. Obravnava zgodovinski razvoj OSINT, razpravo o njegovem statusu kot obveščevalni disciplini ter vpliv digitalnih platform in umetne inteligence.
Ugotovitve:
Analiza opredeli dva pristopa. Preiskovalni OSINT je usmerjen v atribucijo, dokazovanje in odgovornost, situacijski OSINT pa v spremljanje, opozarjanje in podporo odločanju. Pristopa se razlikujeta glede ciljev, zahtev preverjanja, rezultatov in meril uspešnosti. Prispevek pokaže tudi, da je razlikovanje mogoče razumeti kot razlikovanje med preiskavami iz javno dostopnih virov in obveščevalno dejavnostjo iz javno dostopnih virov.
Praktična uporabnost:
Predlagani okvir kaže, da bi bilo treba preiskovalni in situacijski OSINT različno organizirati, usposabljati, upravljati in vrednotiti. Razlikovanje lahko pomaga obveščevalnim organizacijam, organom pregona, novinarjem, raziskovalcem in oblikovalcem politik pri izbiri ustreznih metod in tehnologij.
Izvirnost/pomembnost:
Prispevek predlaga konceptualni okvir, ki razlikuje med preiskovalnim in situacijskim OSINT ter pokaže, kako vsak od njiju podpira različne obveščevalne funkcije, vključno z atribucijo, situacijskim zavedanjem, opozarjanjem in podporo odločanju.
UDK: 355.40
Ključne besede: obveščevalna dejavnost na podlagi javno dostopnih virov (OSINT); preiskave na podlagi javno dostopnih virov; situacijsko zavedanje; podpora odločanju; obveščevalne študije