Nasilje in viktimizacija v slovenskih zaporih
Namen prispevka:
Namen prispevka je identificirati povezave med specifičnimi deprivacijskimi in importacijskimi dejavniki zapora ter viktimizacijo in odklonskim vedenjem obsojencev v času prestajanja zaporne kazni.
Metode:
Opravljena je bila kvantitativna študija na nacionalnem vzorcu obsojencev v Sloveniji. Študija je bila izvedena v vseh slovenskih zaporih in prevzgojnem domu. Uporabljene so bile opisne statistike in hi-kvadrat testi.
Ugotovitve:
Analize statističnih podatkov so pokazale, da se oblika nastanitve, povratništvo in vključenost v tretmajske programe povezujejo z verjetnostjo viktimizacije in kršitvami pravil oziroma odklonskim vedenjem obsojencev med prestajanjem zaporne kazni. Rezultati hkrati kažejo, da obstaja pri obsojencih, ki so jih v času prestajanja kazni viktimizirali soobsojenci ali zaporski delavci, večja verjetnost za odklonsko vedenje, vključno z nasiljem.
Omejitve/uporabnost raziskave
Omejitve študije se nanašajo na značilnosti vzorca, možnosti podajanja socialno zaželenih odgovorov anketirancev in omejenosti pri interpretaciji vzročno-posledičnih zvez med dejavniki, ki se povezujejo z viktimizacijo in odklonskim vedenjem obsojencev.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
V prispevku je predstavljena prva kvantitativna empirična študija o odklonskem vedenju in viktimizaciji v zaporskem okolju v Sloveniji, ki temelji na nacionalnem vzorcu obsojencev.
UDK: 343.8:343.9(497.4)
Ključne besede: zapor, nasilje, viktimizacija, povratništvo, Slovenija