Konferenčni zbornik

Trajnostna mobilnost je besedna zveza, ki se je v Sloveniji pogosteje začela uporabljati šele po letu 2010. Gre za premikanje na trajnosten način, ki vključuje hojo, kolesarjenje, javni potniški promet in podobne načine udeležbe v prometu. V Sloveniji je prve korake k celostnemu trajnostnemu pristopu v prometu leta 2012 naredilo Ministrstvo za infrastrukturo s financiranjem izdelave prve celostne prometne strategije v Republiki Sloveniji, ki je bila izdelana za Občino Ljutomer. Od takrat naprej se je v Občini Ljutomer spremenil celoten sistem prostorskega in prometnega načrtovanja, ki je bil pred tem zasnovan na klasičen način, kar je pomenilo razvijanje modelov povečevanja pretočnosti vozil na cestah ter prilagajanje prometnega režima motornim vozilom. V Ljutomeru se od takrat naprej izvajajo številni ukrepi na področju trajnostne mobilnosti, ki posledično vplivajo na varnost in prijaznost okolja, v katerem živijo občani.

Ključne besede: trajnostna mobilnost • pešci • kolesarji • Občina Ljutomer • prometno načrtovanje

Naslov avtorja:
Mitja Kolbl, Občina Ljutomer, Slovenija, e-pošta: mitja.kolbl@ljutomer.si.

Pristopi k izvajanju preventivnih in drugih dejavnosti policije v skupnosti so lahko zelo različni. V veliki meri so odvisni od iznajdljivosti in samoiniciativnosti policista, ne glede na vlogo, ki jo ima v policiji. Ena najpogostejših metod dela v skupnostih je izvajanje preventivnih projektov. Reševanja problemov na področju kriminalitete, prometne varnosti, prepovedane droge, kršenja javnega reda se lotevamo v sodelovanju z lokalno skupnostjo tudi s pomočjo že odmevno tradicionalnega preventivnega projekta »Akademija detektiva Frančeka« (v nadaljevanju ADF). Cilj sodelovanja s skupnostjo je enoten – doseganje večje varnosti v okolju. Danes je pomembna vrednota življenja varnost. Zato je še kako pomembno, da policija sodeluje z lokalno skupnostjo, predvsem pa je pomembno delo policije predstaviti mlajši populaciji. Z miselnostjo o pozitivnem pomenu preventivnega delovanja policije je treba začeti že pri otrocih.

Ključne besede: varnost v lokalnih skupnostih • preventivni projekt • v skupnost usmerjeno policijsko delo • policijska dejavnost • detektiv Franček

Naslovi avtorjev:
Robert Kosmajer, Policija, Policijska postaja Ljutomer, Ljutomer, Slovenija, e-pošta: robert.kosmajer@policija.si
Uroš Felbar, Policija, Policijska postaja Ljutomer, Ljutomer, Slovenija, e-pošta: uros.felbar@policija.si
Lidija Nemec, Policija, Policijska postaja Ljutomer, Ljutomer, Slovenija, e-pošta: lidija.nemec@policija.si

Slovenija se zaradi nezakonitih migracij v letih 2019 in 2020 ponovno sooča z varnostnimi izzivi. Policija je praviloma prva, ki pride v stik z migranti, zato opravlja pomembno delo z vidika zagotavljanja notranje stabilnosti in varnosti v državi. V prispevku smo analizirali statistične podatke o nezakonitih prehodih državne meje na območju Policijske uprave Murska Sobota v obdobju 2010–2020 ter jih izrisali na zemljevidu Pomurja. Identificirali smo posamezna kriminalna žarišča, ki so za migrante zanimiva predvsem zaradi lahkotnosti prehoda preko zelene meje. Poleg okrepljenega nadzora in varovanja meje morajo policijski šefi reševati še probleme kadrovske podhranjenosti ter tako izpeljati vse (dolgotrajne) postopke, vezane na obravnavo tujcev. Za uspešno odzivanje na omenjeno problematiko je poleg povečanja nadzora meje nujno potrebna uporaba sodobnih naprav za odkrivanje ilegalnih migracij, še posebej v nočnem času. Prav tako policisti ne smejo pozabiti na lokalno prebivalstvo in težave, s katerimi se včasih soočajo zaradi ilegalnih migracij.

Ključne besede: nezakoniti prehodi državne meje • ilegalni migranti • Policijska uprava Murska Sobota • policijska dejavnost • varnost v lokalnih skupnostih

Naslovi avtorjev:
Katja Eman, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: katja.eman@fvv.uni-mb.si.
Damir Ivančić, Policija, Policijska uprava Murska Sobota, Murska Sobota, Slovenija, e-pošta: damir.ivancic@policija.si
Dejan Bagari, Policija, Policijska uprava Murska Sobota, Murska Sobota, Slovenija, e-pošta: dejan.bagari@policija.si.

Kršitve v zvezi z razpolaganjem s stvarnim premoženjem na ravni lokalne skupnosti pritegnejo vedno več pozornosti, zato smo se v prispevku osredotočili na upravljanje kapitalskih naložb občin in pravnih oseb v lasti občin. Z namenom dobiti odgovore, kako občine upravljajo gospodarske družbe v večinski lasti lokalnih skupnosti in kje prihaja do kršitev zakonodaje, smo pregledali že izvedene revizije Računskega sodišča. Iz pregledanih revizijskih poročil o pravilnosti poslovanja občin izhaja, da so nekatere občine ustanovile gospodarske družbe, da bi zaobšle javnofinančne predpise, ter s tem povzročile pomembna javnofinančna tveganja. Nekatere od teh gospodarskih družb celo širijo svoje poslovanje na dejavnosti, za katere v predpisih ni najti ustrezne podlage in niso skladne z namenom njihove ustanovitve. Smotrno bi bilo, da občine pripravijo in sprejmejo strategije upravljanja kapitalskih naložb in se na podlagi teh odločijo, katere kapitalske naložbe predstavljajo interes za občino.

Ključne besede: občine • stvarno premoženje • revizijska poročila • Računsko sodišče • kapitalske naložbe

Naslovi avtorjev:
Bojan Dobovšek, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: bojan.dobovsek@fvv.uni-mb.si.
Peter Premrl, Računsko sodišče Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: peter.premrl@rs-rs.si. Stališča avtorja v prispevku niso nujno tudi stališča organa, pri katerem je zaposlen.

Za doseganje čim večje učinkovitosti morajo biti pristopi k zagotavljanju varnosti prilagojeni varnostnim potrebam lokalnih skupnosti in pričakovanjem prebivalcev. V prispevku predstavljamo ugotovitve raziskave med prebivalci Slovenije (n = 1.062) o njihovem zadovoljstvu z zagotavljanjem varnosti in občutkom varnosti v kraju bivanja. Ugotavljali smo, koliko so prebivalci zadovoljni z varnostjo in različnimi deležniki, ki v lokalnem okolju zagotavljajo varnostne storitve, ter ali obstajajo razlike v tovrstnih zaznavah med prebivalci iz različnih lokalnih skupnosti, glede na stopnjo urbanizacije. Rezultati so pokazali, da so glede zagotavljanja varnosti anketiranci najbolj zadovoljni z delom policije, manj pa z delom redarjev in občine. Najmanj so z institucijami za zagotavljanje varnosti zadovoljni v ruralnih delih Slovenije, medtem ko razlik med strnjenimi vasmi, trgi in mesti nismo ugotovili. Velika večina anketiranih se počuti zelo varno, se pa varneje kot anketiranci iz večstanovanjskih stavb počutijo anketiranci, ki stanujejo v individualnih hišah.

Ključne besede: policija • lokalne skupnosti • občutek varnosti • zadovoljstvo • Slovenija

Naslovi avtorjev:
Kaja Prislan, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: kaja.prislan@fvv.uni-mb.si.
Branko Lobnikar, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: branko.lobnikar@fvv.uni-mb.si.

Glavni namen prispevka je definiranje in razmejitev konceptov skupnosti, varnostnega samoorganiziranja prebivalcev in vigilantizma. Vključevanje prebivalstva oziroma skupnosti v zagotavljanje varnosti predstavlja enega od temeljev demokracije, vendar pa lahko preseže mejo, ko namesto varnostnega samoorganiziranja preidemo v polje vigilantizma. Čeprav predstavlja vigilantizem problem tako za civilno družbo kot za državo, se zdi, da se prepogosto izmuzne teoretičnemu in empiričnemu proučevanju. Vzroke za to lahko iščemo v konceptualni zmedi in različnih pogledih na vigilantizem pa tudi v običajni kratkotrajnosti dejavnosti vigilantov, ki otežuje spremljanje in analiziranje.

Ključne besede: varnostno samoorganiziranje • varstvoslovje • vigilantizem • prebivalci • skupnost

Naslov avtorice:
Maja Modic, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: maja.modic@fvv.uni-mb.si

Varnostno samoorganiziranje je naravna pravica posameznika in družbene skupine, ki pa jo države v pogojih visoke stopnje institucionalizacije varnostnih sistemov vsaj deloma regulirajo – tako deklarativno kot zakonsko. V Slovenji smo omenjeno pravico bolj ali manj eksplicitno zapisali tudi v strateške dokumente s področja nacionalne varnosti (1993, 2001, 2010, 2019), prav tako pa tudi v nekatere ključne zakone s področja sistema notranje varnosti, obrambnega sistema ter sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Glede na to, da v zadnjih treh desetletjih pretiranega zanimanja za varnostno samoorganiziranje v praksi ni bilo, se zdi, da tudi država ni pretirano razvijala tega področja, ne v smislu podpore, ne v smislu omejevanja. Toda nenaden pojav vard je v strokovni in laični javnosti sprožil živahno razpravo, ki je pokazala, da dobršen del družbe in varnostnih profesionalcev ni pripravljen prenašati varnostnega samoorganiziranja, ki poskuša – samooklicano in po svoji oceni – zapolniti varnostni deficit državnih organizacij.

Ključne besede: varnostno samoorganiziranje • civilna družba • teorija • deklarativna praksa • varda

Naslov avtorjev:
Bernarda Tominc, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: bernarda.tominc@fvv.uni-mb.si.
Andrej Sotlar, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: andrej.sotlar@fvv.uni-mb.si.

V članku sta prikazani geneza in vsebina novel Zakona o varstvu javnega reda in miru in Zakona o nadzoru državne meje, ki ju je s ciljem omejiti delovanje t. i. vard na predlog dela opozicije konec septembra 2020 sprejel Državni zbor Republike Slovenije. Prvotno različico sprememb na predlog vlade premierja Marjana Šarca so poslanci po zamenjavi vlade zavrnili. Noveli sta prepovedali in sankcionirali nošenje ali razkazovanje imitacij orožja in orožju podobnih predmetov z namenom vzbujati videz, da gre pri tem za izvajanje nalog uradnih ali vojaških oseb. Prepovedali in sankcionirali sta tudi nošnjo uniform ali oblačil, podobnih uniformi uradnih ali vojaških oseb, če tisti, ki jih nosijo, s svojim ravnanjem in zadrževanjem na določenem javnem ali zasebnem kraju vzbujajo videz, da gre pri tem za izvajanje nalog uradnih ali vojaških oseb. Čas bo pokazal, na kakšen način bo policija noveli izvajala in kaj sprejete dopolnitve pomenijo v praksi.

Ključne besede: varde • omejevanje • Zakon o varstvu javnega reda in miru • Zakon o nadzoru državne meje • Državni zbor

Naslov avtorja:
Benjamin Flander, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: benjamin.flander@fvv.uni-mb.si.

Strah pred kriminaliteto je pogosta tema raziskovanja v zadnjih 50 letih. Število objav na temo strahu pred kriminaliteto čez leta eksponentno narašča. Kot socialni problem ima številne posledice na različna področja družbe, zato ga proučujejo raziskovalci različnih znanstvenih disciplin, od kriminologije do geografije. Na raziskave strahu pred kriminaliteto so leteli številni očitki o neustrezni teoretični definiciji in neustreznem merjenju pojava. Prispevek povzema nekatere očitke in izboljšave v merskem procesu, ki so vodile do veljavnih in zanesljivih zaključkov raziskovanja strahu pred kriminaliteto.

Ključne besede: strah pred kriminaliteto • konceptualizacija • operacionalizacija • veljavnost • zanesljivost

Naslov avtorice:
Vanja Erčulj, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: vanja.erculj@fvv.uni-mb.si.

V prispevku se osredotočamo na analizo kriminalitete v 32 občinah na schengenski meji v obdobju 2010–2019. Rezultati analize statističnih podatkov policije o zaznani kriminaliteti so pokazale, da kazniva dejanja (KD) zoper premoženje predstavljajo najpogostejšo obliko kriminalitete v občinah na schengenski meji, sledijo ponarejanje listin, grožnja, prepovedano prehajanje meja ali ozemlja države, ponareditev ali uničenje poslovnih listin ter lahka telesna poškodba. V analiziranem obdobju se je znatno povečalo število KD zoper javni red in mir (predvsem KD prepovedano prehajanje meje ali državnega ozemlja), kar pripisujemo (vsaj deloma) migrantski krizi v zadnjih letih. Tovrstne oblike KD so se v obdobju 2010–2019 povečale predvsem v občinah Brežice, Cirkulane, Ilirska Bistrica, Krško, Podlehnik, Razkrižje in Šentjernej. Gledano celostno število KD podobno kot drugje v Sloveniji narašča z velikostjo občine in številom prebivalstva v občini.

Ključne besede: kriminaliteta • stopnja kriminalitete • občine • schengenska meja • Slovenija

Naslov avtorja:
Rok Hacin, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: rok.hacin@fvv.uni-mb.si.

V prispevku se osredotočamo na primerjavo varnosti uporabnikov kibernetskega prostora v urbanih in ruralnih okoljih. V študiji je sodelovalo 1.158 prebivalcev iz stotih občin po Sloveniji. Ugotovitve so pokazale, da so prebivalci urbanih in ruralnih okolij najpogosteje viktimizirani z naslednjimi kibernetskimi grožnjami: 1) pojavnimi okni, ki so z namenom pridobitve podatkov uporabnikov od njih zahtevali ponoven vpis uporabniškega imena in gesla, 2) elektronskimi sporočili z okuženimi priponkami in 3) lažnim spletnim oglaševanjem. Prebivalci v obeh okoljih so izpostavili tudi, da se počutijo najbolj ranljive pred prejetjem lažnega elektronskega sporočila z okuženo priponko ter da bi jim tovrstna grožnja in izsiljevanje z lastnimi seksualnimi vsebinami povzročili največ škode.

Ključne besede: kibernetske grožnje • viktimizacija • urbano okolje • ruralno okolje • Slovenija

Naslov avtorjev:
Gorazd Meško, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: gorazd.mesko@fvv.uni-mb.si.
Kaja Prislan, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: kaja.prislan@fvv.uni-mb.si.
Rok Hacin, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: rok.hacin@fvv.uni-mb.si.

Februarja 2020 je novi virus SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen covid-19, dosegel Republiko Slovenijo. Država je 12. marca 2020 razglasila epidemijo. V kontekstu zajezitve širitve epidemije je Vlada Republike Slovenije začela ukrepati in postopoma sprejemati ukrepe s področja preprečevanja in obvladovanja širjenja covid-19. V skladu z ukrepi Vlade so morale ravnati tudi samoupravne lokalne skupnosti občine. V prispevku smo analizirali nekatere primere in prakso slovenskih občinskih prekrškovnih organov pri izvajanju posebnih občinskih prekrškovnih predpisov, povezanih z epidemijo covid-19, kakor tudi izvajanje državnih predpisov na občinski ravni, ko občinska redarstva in inšpektorati delujejo kot »podaljšana roka« državne zdravstvene inšpekcije. Večina slovenskih občin strožjih odlokov ali odredb glede omejitev in prepovedi gibanja ter zbiranja, kot jih je uvedla Republika Slovenija, ni izdala. So pa na primer te izdale nekatere občine, kar je prikazano v zadnjem delu prispevka in komentirano v razpravi na koncu.

Ključne besede: covid-19 • prekrški v občinah • občinski odlok • odredba župana • varnost v lokalnih skupnostih

Naslov avtorjev:
Bojan Tičar, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: bojan.ticar@fvv.uni-mb.si.
Iztok Rakar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: izok.rakar@fu.uni-lj.si.

V času, ko je svet v izrednih razmerah in vlade sprejemajo različne zaščitne ukrepe, da bi preprečile širjenje covida-19, se poleg socialnega življenja spreminjajo tudi trendi v kriminaliteti. Po pričanju svetovnih strokovnjakov prijavljena kriminaliteta niha, vendar večina oblik kaznivih dejanj načeloma upada. Po pregledu policijske statistike za obdobje 1. 1.–31. 8. 2020 v Ljubljani in primerjavi z istim obdobjem v letu 2019 smo ugotovili, da je prijavljena kriminaliteta upadla. Skupno število kaznivih dejanj in prekrškov je upadlo, prav tako pa so v upadu ropi, tatvine, vlomi in nasilje v družini. Inštitut za kriminologijo, spletni mediji in časniki, ki poročajo o kriminaliteti v celotni Sloveniji, poročajo o porastu nasilja v družini, nekateri pa poročajo tudi o porastu tatvin in vlomov. V prihodnosti pričakujejo porast kibernetske kriminalitete, saj vedno več ljudi in podjetij zaradi novonastalih razmer uporablja spletne storitve, kar predstavlja nova tveganja in odpira nove priložnosti za storilce.

Ključne besede: covid-19 • kazniva dejanja • analiza • pandemija • Ljubljana

Naslov avtorjev:
Iza Kokoravec, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: iza.kokoravec@fvv.uni-mb.si.
Gorazd Meško, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: gorazd.mesko@fvv.uni-mb.si.