Temeljni in ciljni raziskovalni projekti

Opis

Slovenski zaporski sistem ima tradicijo tretmajske usmeritve, z namenom resocializacije in reintegracije obsojencev. Po letu 1991 je Slovenija implementirala smernice in protokole Združenih narodov in Sveta Evrope, s čimer je izboljšala varstvo človekovih pravic v zaporih in omejila uporabo strategij nadzora, ki temeljijo na prisili. Predvsem slednje so izpostavile pomembno vlogo legitimnosti v zaporskem okolju za zagotavljanje reda in varnosti. Legitimnost lahko opredelimo kot posameznikovo ponotranjenje norm in občutka dolžnosti podrediti se avtoriteti v smislu priznavanja njene pravice do vladanja. Zaradi širine splošne opredelitve legitimnosti ni soglasja o tem, kako legitimnost opredeliti, meriti in strukturirati. Dejavniki, ki se povezujejo z legitimnostjo, se hkrati razlikujejo v različnih družbenih kontekstih, kar izpostavlja pomembnost specifičnosti kraja in časa. Raziskovanje legitimnosti v nepredvidljivem in neredko nevarnem okolju totalne institucije, kot je zapor, je izjemnega pomena, saj ohranjanje reda in varnosti zgolj z elementi prisile ni mogoče. Razmerje v številu zaporskih delavcev in obsojencev je v prid slednjih, kar zahteva od zaporskega osebja, da implementira alternativne strategije nadzora, v obliki tako imenovanih pristopih mehke moči, ki temeljijo na priznavanju legitimnosti nosilca moči v zaporu pri obsojencih. Tovrstni pristopi se v praksi izvajajo s pravično in pošteno obravnavo obsojencev in vzpostavljanju dobrih odnosov z njimi. Ti odnosi predstavljajo temelj, na katerem se gradi zaupanje med zaporskimi delavci in obsojenci. Hkrati pa je za implementacijo tovrstnih pristopov potrebna tudi pozitivna samozaznava legitimnosti zaporskega osebja, ki predstavlja zaupanje nosilcev moči v legitimnost lastne avtoritete, tj. prepričanje zaporskih delavcev o moralni upravičenosti avtoritete, ki jo izvajajo, in zaupanje v lastne profesionalne kompetence za izvajanje zahtevnega dela z obsojenci.

Slovenski zaporski sistem se v zadnjih letih sooča s številnimi izzivi, ki se nanašajo na povečano število tujcev, odvisnikov in nasilnih obsojencev, prezasedenost ter kronično pomanjkanje zaporskega osebja. Vse študije, ki so se nanašale na merjenje legitimnosti in samozaznave legitimnosti v slovenskih zaporih, so pokazale na relativno dobro zaznavo in samozaznavo legitimnosti pri obeh skupinah zaporskih akterjev, vendar so bile izvedene v obdobju pred spremembami v zaporski populaciji. Problematika spremenjene strukture zaporske populacije in prezasedenosti zaporov, ki je vodila v poslabšanje življenjskih pogojev za obsojence in možnosti izvajanja njihove resocializacije, je vplivala na obe vrsti legitimnosti. Zaporskim delavcem je zaradi preobremenjenosti onemogočeno kakovostno izvajanje tretmajskih programov, razmere v zaporih pa od njih zahtevajo postavljanje varnosti pred obravnavo obsojencev, kar je v nasprotju z osnovnim poslanstvom zaporskih delavcev v Sloveniji (tj. nudenju pomoči obsojencem v procesu resocializacije), ki predstavlja temelj njihove poklicne samoidentitete in samozaznave legitimnosti. Spremenjene prioritete zaporskih delavcev in manj kakovostna obravnava obsojencev vplivata na zaznavo legitimnosti zaporskega osebja v očeh obsojencev. Vpliv sprememb v zaporskem okolju na zaznavo legitimnosti zaporskih delavcev pri obsojencih in samozaznavo legitimnosti zaporskega osebja je neizogiben, saj obe vrsti legitimnosti temeljita na dobrih odnosih, ki se oblikujejo v dnevnih interakcijah med zaporskimi akterji, vendar pa moč in narava tovrstnih vplivov nista popolnoma jasni. Spremenjene zaznave in samozaznave legitimnosti pa vplivajo na vedenje vseh zaporskih akterjev, vključno z upoštevanjem zaporskih pravil, implementacijo tretmajskih programov, uporabo sile itd.

Preučevanje obeh vrst legitimnosti v zaporskem okolju je fokus projekta. Obseg raziskovanja (predvsem empiričnih študij) o legitimnosti v zaporskem okolju se povečuje, vendar pa se področje še vedno sooča z naslednjimi problemi: (1) celoviti model za raziskovanje legitimnosti in samozaznave legitimnosti v zaporskem okolju še ne obstaja, saj obstoječi modeli ne obsegajo spremenljivk, ki povezujejo obe vrsti legitimnosti, kot tudi ne vseh dejavnikov, na katere vplivata legitimnost in samozaznava legitimnosti; (2) primerjalne študije so izpostavile znatne razlike v dejavnikih, ki se povezujejo z legitimnostjo in samozaznavo legitimnosti v zaporskem okolju, s čimer so izpostavile vpliv družbenih kontekstov in problem primernosti obstoječih modelov za raziskovanje v zaporskih okoljih v družbenih kontekstih zunaj Velike Britanije in ZDA; (3) pomanjkanje longitudinalnih študij o legitimnosti v zaporskem okolju z uporabo mešanih metod raziskovanja, ki bi dodale robustnost empiričnim ugotovitvam in omogočile testiranje dinamične narave legitimnosti; in (4) redkost empiričnih študij, ki se osredotočajo na učinke legitimnosti na ohranjanje reda v zaporih in vpliv različne zaznave in samozaznave legitimnosti na ravnanje zaporskih delavcev z obsojenci ter dovzetnost obsojencev za sodelovanje, resocializacijo in ekstremistične ideje.

CILJI RAZISKAVE

Izhajajoč iz opredeljenih problemov raziskovanja bomo v projektu zasledovali štiri cilje: (1) identificiranje dejavnikov, ki se povezujejo z zaznavo legitimnosti zaporskih delavcev pri obsojencih in samozaznavo legitimnosti zaporskega osebja; (2) izvedba celovite študije o zaznavi legitimnosti zaporskih delavcev pri obsojencih in samozaznavi legitimnosti zaporskih delavcev v vseh slovenskih zaporih in prevzgojnem domu, (3) opraviti primerjalno analizo zaznave legitimnosti zaporskih delavcev pri obsojencih in samozaznave legitimnosti zaporskega osebja na podlagi merjenja v Sloveniji v treh časovnih obdobjih; in (4) izvedba poglobljene študije o učinkih legitimnosti na ohranjanje reda, tretma obsojencev in dovzetnost obsojencev za sodelovanje, resocializacijo in radikalizacijo v vseh slovenskih zaporih in prevzgojnem domu. Namen projekta je prispevati k obstoječemu znanju o legitimnosti in samozaznavi legitimnosti v zaporskem okolju kot tudi splošni teoriji o legitimnosti ter slovenski penologiji in praksi.

• Načrt ravnanja z raziskovalnimi projekti
• Načrt izvajanja komunikacijskih aktivnosti