Doktorski študijski program Varstvoslovje je program tretje bolonjske stopnje, usmerjen k individualiziranemu znanstveno-raziskovalnemu delu na področju varstvoslovja. Študij in raziskovanje potekata v okviru sedmih osnovnih področij: kriminologija, policijska dejavnost, kriminalistika, varnostne vede, informacijska varnost, forenzična psihologija in pravni vidiki formalnega družbenega nadzorstva. Ključna je usmerjenost doktorskega študenta v določen raziskovalni problem znotraj omenjenih področij, pri čemer je program znan po svoji interdisciplinarnosti. Tako študenti že od vsega začetka tesno sodelujejo z mentorji in somentorji, ki jih vodijo in usmerjajo pri raziskovanju. Doktorji znanosti s področja varstvoslovja so usposobljeni za striktno uporabo ustreznega znanstveno-raziskovalnega instrumentarija za razvijanje novega znanja, ki naj prispeva k reševanju kompleksnih varnostnih in drugih problemov v družbi. Hkrati so opolnomočeni za opravljanje najzahtevnejših nalog v javnem in zasebnem sektorju, s poudarkom na zakonitosti, osebni odgovornosti, etiki in integriteti.

Cilj doktorskega študija je izobraziti vrhunske strokovnjake za varstvoslovje, ki imajo široko družboslovno znanje in perspektivo ter dobro razumevanje dogajanja v svetu, trendov na področju izvajanja nadzorstvenih dejavnosti, delovanja institucij formalnega družbenega nadzorstva (policija, tožilstva, sodišča, zapori, obveščevalne službe), neformalnega družbenega nadzorstva (dejavniki socializacije, družina, šola, društva, civilna družba) in institucionaliziranega neformalnega nadzorstva (predvsem detektivske agencije in zasebnovarnostna podjetja).

0
leta
Doktor znanosti / doktorica znanosti
0
ECTS

Predmetnik

Učni načrti predmetov so dostopni v katalogu bolonjskih predmetov (AIPS).

Vpisni pogoji

V študijski program 3. stopnje Varstvoslovje se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil:

  1. Študijski program 2. stopnje;
  2. Študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004;
  3. Študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije. Takim kandidatom se pred vpisom v študijski program določijo študijske obveznosti v obsegu 41 ECTS točk. Te obveznosti so predmeti z magistrskega študijskega programa 2. stopnje Varstvoslovje: Strateško upravljanje varnostnih organizacij (8 ECTS), Metodologija družboslovnega raziskovanja in multivariantne statistične metode (10 ECTS), Kriminologija in kriminalitetna politika (8 ECTS), Kriminalistika in forenzične znanosti (8 ECTS), Zasebnovarnostna industrija (7 ECTS);
  4. Študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS.

Merila za izbiro v primeru omejitve vpisa

V primeru omejitve vpisa bo izbira temeljila na:

  • podlagi povprečne ocene študija (15 %),
  • ocene diplomske ali magistrske naloge (5 %) in
  • uspehe pri izbirnem izpitu (80 %), ki je sestavljen iz pisnega izpita s področja varstvoslovja. Kandidat lahko 40 % ocene pisnega izpita nadomesti z oceno dosedanjega znanstvenega in strokovnega dela na področju študijskega programa.

Glavna merila za znanstveno delo predstavljajo objave, kot so:

  • znanstvena monografija,
  • samostojni znanstveni sestavek v monografiji,
  • izvirni ali pregledni znanstveni članki v revijah s faktorjem vpliva (JCR) ali v revijah, indeksiranih v podatkovnih zbirkah SCI, SSCI ali A&HCI, in revije s področja kriminologija, criminal justice in varnostne študije iz sekundarnih baz (npr. sociological abstract, world wide political science abstract),
  • objavljeni prispevek v zborniku mednarodne znanstvene konference.

Glavna merila za strokovno delo predstavljajo:

  • strokovna monografija ali recenzenstvo,
  • samostojni strokovni sestavek v monografiji,
  • objavljeni strokovni prispevki na konferencah,
  • strokovni članki in/ali recenzenstvo teh člankov,
  • uredništvo monografije ali revije,
  • druge oblike dokumentirane strokovne dejavnosti.

Merila za prehode med študijskimi programi

Po merilih za prehode se v 2. letnik študijskega programa 3. stopnje Varstvoslovje lahko vpiše kandidat, ki je zaključil:

  1. študijski program za pridobitev magisterija znanosti, sprejet pred 11. 6. 2004, in se mu ob vpisu prizna 60 ECTS točk;
  2. študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije in se mu ob vpisu prizna 60 ECTS točk.

Po merilih za prehode se lahko v študijski program 3. stopnje Varstvoslovje vpišejo študenti študijskih programov 3. stopnje, s področij: Varovanje (86), Kriminologija (3126), Socialna pedagogika (1423), Psihologija (311), Sociologija (3121), Politologija, odnosi posameznik-družba-država (313), Poslovne in upravne vede (podrobneje neopredeljeno) (340), Poslovodenje in upravljanje (345), Pravne vede (380) in Socialno delo in svetovanje (762), ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in ki se jim lahko po kriterijih za priznavanje kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa. Pristojna komisija članice študentom določi manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij v novem programu.

Izredni študij

Izvaja se samo izredni študij.

Cilji programa

Cilj doktorskega študija je izobraziti vrhunske strokovnjake za varstvoslovje, ki imajo široko družboslovno znanje in perspektivo ter dobro razumevanje dogajanja v svetu, trendov na področju izvajanja nadzorstvenih dejavnosti, delovanja institucij formalnega družbenega nadzorstva (policija, tožilstva, sodišča, zapori, obveščevalne službe), neformalnega družbenega nadzorstva (dejavniki socializacije, družina, šola, društva, civilna družba) in institucionaliziranega neformalnega nadzorstva (predvsem detektivske agencije in zasebnovarnostna podjetja). Na doktorskem študiju študenti poglobijo znanje s področja razumevanja družbenih, psiholoških, filozofskih, ekonomskih, vedenjskih, zgodovinskih in političnih vidikov kriminalitete, odklonskosti in sistema kazenskega pravosodja; raziskovanja etiologije, prevencije, nadzorovanja in odzivanja na kriminaliteto in odklonskost; merjenja in odkrivanje kriminalitete in drugih odklonskih pojavov v družbi; preučevanja kazenskega prava in kazenskega postopka; preučevanja, razumevanja in izboljšanja policijske dejavnosti, dela tožilstev, sodstva in institucij za izvrševanje kazenskih sankcij.

Predmetno specifične kompetence

Doktorski študijski program je usmerjen k pridobitvi poglobljenega znanja na širših strokovnih področjih, usposobljenosti za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah, prevzemanju odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov. Splošne kompetence izhajajo iz univerzalnega temeljnega znanja predmeta oziroma programa. V okviru študijskega procesa se v smeri kompetentnosti ne razvija le znanje, marveč tudi odnos do uporabe tega znanja.

Doktorji znanosti s področja varstvoslovja so usposobljeni za:

  • odkrivanje, analiziranje in reševanje z varnostjo povezanih problemov ob spoštovanju človekovih pravic, načela zakonitosti in pravne države;
  • obvladanje splošnih in specifičnih raziskovalnih metod pri preučevanju različnih varnostnih pojavov, ter sposobnost temeljnega in aplikativnega raziskovanja varnostnih pojavov tako v lokalnih skupnostih, organizacijah kot v mednarodnem prostoru;
  • prenašanja teoretičnih znanj v vsakodnevno prakso ter sposobnost sintetizirati znanja varstvoslovja in drugih sorodnih ved;
  • razvoj etičnih standardov za visoko kakovostno in strokovno avtonomno delo;
  • razvoj komunikacijskih veščin za uspešno delo v situacijah soodvisnosti tako v nacionalnem kot v mednarodnem okolju;
  • poglobljeno razumevanje relevantnih razmerji med organi odkrivanja in pregona ter ostalimi akterji varnostnega in obveščevalnega sistema nacionalne varnosti;
  • preučevanje obsega in narave kriminalitete ter drugih odklonskih pojavov v družbi;
  • preučevanje izvrševanja kazenske zakonodaje in načine zagotavljanja varnosti;
  • preučevanje prakse opravljanja policijske dejavnosti; delovanja tožilstev, sodišč in izvrševanja kazenskih sankcij;
  • preučevanje drugih družbeno nadzorstvenih mehanizmov v sodobni družbi in zagotavljanja zasebne, javne, notranje in mednarodne varnosti.
  • razumevanje varnostnih problemov in dejavnosti na globalni, kontinentalni, državni, regionalni in lokalni ravni;
  • raziskovanje vzrokov, izvrševanje nadzorstvenih dejavnosti, odzivanje kriminalitete in storilce kaznivih dejanj;
  • razumevanje notranje-varnostnih sistemov države in sistemov notranje varnosti v mednarodni skupnosti.