UNI Varstvoslovje - Fakulteta za varnostne vede

Univerzitetni študijski program Varstvoslovje je raziskovalno usmerjen in poleg posredovanja ustreznih znanj razvija tudi sposobnosti diplomantov za samostojno strokovno delo, kritičnost ter analitičen, ustvarjalen in inovativen pristop k reševanju problemov. Univerzitetni diplomirani varstvoslovci so usposobljeni za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso ter reševanje strokovnih delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo metod za razumevanje, vodenje in upravljanje zahtevnejših procesov na področju zagotavljanja varnosti. Še posebej so opremljeni z znanji, potrebnimi za nadaljevanje študija na magistrskem programu.

Temeljni cilj programa je, poleg posredovanja ustreznih znanj, tudi razvijanje sposobnosti diplomantov za samostojno delo, kritičnost ter analitičen, ustvarjalen in inovativen pristop k reševanju problemov s področja varnosti. Diplomanti univerzitetnega programa Varstvoslovje bodo skozi študij teoretičnih in metodoloških konceptov pridobili strokovno znanje in se usposobili za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo metod za razumevanje, vodenje in upravljanje zahtevnejših procesov na področju zagotavljanja varnosti.

0

leta

Diplomirani varstvoslovec (UN) / diplomirana varstvoslovka (UN)

0

ECTS

Predmetnik

1. letnik

Predmet	Nosilec	Kontaktne ure	Samostojno delo	ECTS
Psihologija v pravosodju in policiji	Areh	70	140	7
Sociološke teorije v varstvoslovju	Bučar Ručman	70	140	7
Varnostni sistemi in mednarodne varnostne integracije	Sotlar	90	180	9
Uvod v razumevanje prava in države	Flander	70	140	7
Pravna ureditev javne uprave	Tičar	80	160	8
Informatika v varnostnih vedah	Vrhovec	60	120	6
Vodenje in upravljanje varnostnih organizacij	Prislan Mihelič	70	140	7
Kriminologija in viktimologija	Meško	90	180	9
Skupaj		600	1200	60

2. letnik

Predmet	Nosilec	Kontaktne ure	Samostojno delo	ECTS
Kriminalistična metodika	Frangež	80	160	8
Kazensko pravo	Žaberl	80	160	8
Teorije policijske dejavnosti	Modic	70	140	7
Organizacijsko vedenje in razvoj kadrov	Lobnikar	70	140	7
Človekove pravice v kazenskem pravosodju	Flander	80	160	8
Varstvoslovna terminologija v angleškem jeziku	Kompara Lukančič	70	140	7
Zagotavljanje varnosti informacij	Bernik	80	160	8
Kriminalistična taktika in tehnika	Slak	70	140	7
Skupaj		600	1200	60

3. letnik

Obvezni predmeti

Predmet	Nosilec	Kontaktne ure	Samostojno delo	ECTS
Raziskovanje varnostnih pojavov	Erčulj	50	100	5
Opisna in sklepna statistika	Erčulj	50	100	5
Diplomska naloga	Mentor		570	19
Skupaj		100	770	29

Izbirni predmeti

Zimski semester - študent izbere 5 predmetov iz nabora 7 predmetov

Predmet	Nosilec	Kontaktne ure	Samostojno delo	ECTS
Kriminalističnoobveščevalna dejavnost in kriminalistična strategija	Slak	50	100	5
Forenzična psihologija	Areh	50	100	5
Penologija	Hacin	50	100	5
Družbeno nadzorstvo	Modic	50	100	5
Metode v obveščevalni dejavnosti	Prezelj	50	100	5
Pooblastila in organizacija nadzorstvenih organov	Krope	50	100	5
Zasebno varstvo	Sotlar	50	100	5
Skupaj		300	600	25

Navzgor se omeji število vpisanih študentov v posamezen izbirni predmet na 40 študentov/predmet. Izbira se vrši na principu – prvi se vpisuje/prvi izbira.

Letni semester - študent izbere 1 predmet iz nabora 3 predmetov

Predmet	Nosilec	Kontaktne ure	Samostojno delo	ECTS
Transnacionalna kriminaliteta	Dobovšek	60	120	6
Praktično delo*	Prodekan za izobraževalno dejavnost	160	20	6
Prosti izbirni predmet**				6

* Študent izbere enega izmed treh izbirnih predmetov. V primeru izbire predmeta Praktično delo, si študent v skladu z učnim načrtom mora priskrbeti tripartitno pogodbo in pripraviti poročilo o praktičnem delu, ki ga pregleda in potrdi nosilec učne enote. V primeru izbire Prosti izbirni predmet pa uredi potrebno z Referatom z študijske zadeve.

** Prosti izbirni predmet je praviloma predmet, ki ga ponujajo ostale članice UM, UL in UP in ga posameznik izbere kot del nadgradnje študijskih kompetenc študentov. To so lahko splošni izbirni predmeti iz kataloga UM, strokovni izbirni predmeti UM, kjer je potrebno določeno predznanje, ali izbirni predmeti izven splošne ponudbe UM (znotraj UM ali na drugi instituciji) zagotovljen na podlagi individualnega dogovora s posameznikom. Vsebine ne smejo biti enake, kot jih študent mora opraviti na matični fakulteti.

Učni načrti predmetov so dostopni v katalogu bolonjskih predmetov (AIPS).

Vpisni pogoji

V univerzitetni študijski program Varstvoslovje se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:

splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu: 60 % točk,
splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 40 % točk.

Število razpisanih mest	Redni
Ljubljana	60

Redni študij

Študij se izvaja kot redni na sedežu fakultete v Ljubljani.

Cilji programa

Temeljni cilj programa je, poleg posredovanja ustreznih znanj, tudi razvijanje sposobnosti diplomantov za samostojno delo, kritičnost ter analitičen, ustvarjalen in inovativen pristop k reševanju problemov s področja varnosti. Diplomanti univerzitetnega programa Varstvoslovje bodo skozi študij teoretičnih in metodoloških konceptov pridobili strokovno znanje in se usposobili za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo metod za razumevanje, vodenje in upravljanje zahtevnejših procesov na področju zagotavljanja varnosti.

Pri tem bodo upoštevali pridobljena (spo)znanja glede zahtev strokovne kritičnosti in odgovornosti. S povezanostjo raziskovanja, poučevanja in študija se uresničujejo pričakovanja slušateljev, zaposlenih, bodočih zaposlovalcev in družbe nasploh. Z izobraževanjem in raziskovanjem v okviru programa se razvija varstvoslovje kot posebna interdisciplinarna družbena veda.

Predmetno specifične kompetence

Diplomant univerzitetnega programa varstvoslovja na FVV je strokovnjak s teoretičnim in praktičnim znanjem za vodenje varnostnih organizacij, vodenje zahtevnih procesov s področja varnosti ter vodenje in izvajanje zahtevnih strokovnih opravil, ki spadajo na področje varstvoslovja. Sposoben je prevzemati najzahtevnejše naloge pri analiziranju, načrtovanju, oblikovanju, razvoju in vodenju varnostnih procesov tako v državnih, nevladnih kot gospodarskih organizacijah.

Predmetne kompetence so navedene pri vsakem učnem načrtu v rubriki »prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi«, glavne predmetno-specifične kompetence, ki jih razvija univerzitetni študijski program varstvoslovje pa lahko strnemo v naslednjih točkah:

razumevanje delovanja varnostnega sistema tako v časovni (zgodovinski) kot v konkretni družbeni situaciji
odkrivanje, analiziranje in reševanje varnostnih problemov tako v organizacijah kot v različnih skupnostih,
izvajanje akcijskih raziskav ter osnov aplikativnega raziskovanja na področju raziskovanja varnostnih pojavov tako v lokalnih skupnostih, organizacijah kot v mednarodnem prostoru,
sposobnost za aplikativnost teoretičnih spoznanj varstvoslovja v konkretno delovno ali bivanjsko okolje ter sposobnost sintetizirati znanja varstvoslovja in drugih sorodnih ved,
upravljanje komunikacijskega procesa s pomočjo sodobne tehnologije ter z uporabo ustreznih komunikacijskih tehnik med različnimi dejavniki v situacijah soodvisnosti za zagotavljanje varnosti tako v lokalnem kot v mednarodnem okolju

Možnosti nadaljevanja študija

Diplomant univerzitetnega študijskega programa se lahko vključi v podiplomske magistrske študijske programe druge stopnje, skladno s pogoji, ki jih določi študijski program.