Univerzitetni študijski program Varstvoslovje je raziskovalno usmerjen in poleg posredovanja ustreznih znanj razvija tudi sposobnosti diplomantov za samostojno strokovno delo, kritičnost ter analitičen, ustvarjalen in inovativen pristop k reševanju problemov. Univerzitetni diplomirani varstvoslovci so usposobljeni za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso ter reševanje strokovnih delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo metod za razumevanje, vodenje in upravljanje zahtevnejših procesov na področju zagotavljanja varnosti. Še posebej so opremljeni z znanji, potrebnimi za nadaljevanje študija na magistrskem programu.

Temeljni cilj programa je, poleg posredovanja ustreznih znanj, tudi razvijanje sposobnosti diplomantov za samostojno delo, kritičnost ter analitičen, ustvarjalen in inovativen pristop k reševanju problemov s področja varnosti. Diplomanti univerzitetnega programa Varstvoslovje bodo skozi študij teoretičnih in metodoloških konceptov pridobili strokovno znanje in se usposobili za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo metod za razumevanje, vodenje in upravljanje zahtevnejših procesov na področju zagotavljanja varnosti.

0
leta
Diplomirani varstvoslovec (UN) / diplomirana varstvoslovka (UN)
0
ECTS

Predmetnik

Učni načrti predmetov so dostopni v katalogu bolonjskih predmetov (AIPS).

Vpisni pogoji

V univerzitetni študijski program Varstvoslovje se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:

  • splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu: 60 % točk,
  • splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 40 % točk.

Število razpisanih mestRedni
Ljubljana60

Redni in izredni študij

Študij se izvaja kot redni na sedežu fakultete v Ljubljani.

Cilji programa

Temeljni cilj programa je, poleg posredovanja ustreznih znanj, tudi razvijanje sposobnosti diplomantov za samostojno delo, kritičnost ter analitičen, ustvarjalen in inovativen pristop k reševanju problemov s področja varnosti. Diplomanti univerzitetnega programa Varstvoslovje bodo skozi študij teoretičnih in metodoloških konceptov pridobili strokovno znanje in se usposobili za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo metod za razumevanje, vodenje in upravljanje zahtevnejših procesov na področju zagotavljanja varnosti.

Pri tem bodo upoštevali pridobljena (spo)znanja glede zahtev strokovne kritičnosti in odgovornosti. S povezanostjo raziskovanja, poučevanja in študija se uresničujejo pričakovanja slušateljev, zaposlenih, bodočih zaposlovalcev in družbe nasploh. Z izobraževanjem in raziskovanjem v okviru programa se razvija varstvoslovje kot posebna interdisciplinarna družbena veda.

Predmetno specifične kompetence

Diplomant univerzitetnega programa varstvoslovja na FVV je strokovnjak s teoretičnim in praktičnim znanjem za vodenje varnostnih organizacij, vodenje zahtevnih procesov s področja varnosti ter vodenje in izvajanje zahtevnih strokovnih opravil, ki spadajo na področje varstvoslovja. Sposoben je prevzemati najzahtevnejše naloge pri analiziranju, načrtovanju, oblikovanju, razvoju in vodenju varnostnih procesov tako v državnih, nevladnih kot gospodarskih organizacijah.

Predmetne kompetence so navedene pri vsakem učnem načrtu v rubriki »prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi«, glavne predmetno-specifične kompetence, ki jih razvija univerzitetni študijski program varstvoslovje pa lahko strnemo v naslednjih točkah:

  • razumevanje delovanja varnostnega sistema tako v časovni (zgodovinski) kot v konkretni družbeni situaciji
  • odkrivanje, analiziranje in reševanje varnostnih problemov tako v organizacijah kot v različnih skupnostih,
  • izvajanje akcijskih raziskav ter osnov aplikativnega raziskovanja na področju raziskovanja varnostnih pojavov tako v lokalnih skupnostih, organizacijah kot v mednarodnem prostoru,
  • sposobnost za aplikativnost teoretičnih spoznanj varstvoslovja v konkretno delovno ali bivanjsko okolje ter sposobnost sintetizirati znanja varstvoslovja in drugih sorodnih ved,
  • upravljanje komunikacijskega procesa s pomočjo sodobne tehnologije ter z uporabo ustreznih komunikacijskih tehnik med različnimi dejavniki v situacijah soodvisnosti za zagotavljanje varnosti tako v lokalnem kot v mednarodnem okolju