Sedanja pandemija ima vsaj dve bojišči: polje boja proti sami bolezni in polje boja proti poplavi napačnih informacij, govoric ali notornih laži preko interneta. Nasprotujoče si informacije ustvarjajo zmedenost v javnosti in imajo lahko za končno posledico tudi smrti ljudi.
Prevaranti se poslužujejo raznovrstnih metod, da bi ogoljufali ljudi v povezavi z virusom COVID-19: vzpostavljajo spletne strani, navezujejo stike z ljudmi preko telefona ali e-sporočila ali objavljajo neresnice, izmišljotine ali provokacije na družbena omrežja. V najširšem smislu gre za okoriščanje z ranljivostjo ljudi. Zapomnite si: za sporočanje informacij javnosti, ki se tičejo javnega zdravja (kot v primeru epidemije) je pooblaščena izključno vlada preko svojih uradnih kanalov.
Za lažje prepoznavanje navedimo nekaj primerov tovrstnih prevar:
- prevare glede zdravil in zdravljenja (npr. ponujanje lažnih oz. še nezadostno preverjenih zdravil, cepiv ali zdravstvenih nasvetov; vzpostavljanje stika z ljudmi preko telefona ali e-pošte pod pretvezo, da gre za zdravstveno ustanovo ali zdravnika, ki naj bi zdravila prijatelja ali sorodnika naslovnika in zdaj ta ustanova zahteva plačilo za opravljeno storitev; lahko gre tudi za samovoljno (naknadno zaračunano) izvedbo naknadnih drugih testov in postopkov na podlagi pacientovih zdravstvenih podatkov, ki so bili dani samo za namen testiranja za COVID-19 );
- prevare s testi ali testiranji (npr. prodaja lažnih testnih kompletov za domačo uporabo ali izvajanje takih testov od vrat do vrat);
- prevare glede oskrbe z zaščitno opremo (ustvarjanje lažnih spletnih strani, spletnih trgovin, e-poštnih naslovov ali profilov na družabnih omrežjih, ki naj bi prodajali trenutno najbolj povpraševano medicinsko opremo. Ko potrošnik plača blago, ponudnik ne dobavi tega blaga in zabriše sledi za sabo);
- prevare dobrodelništva (npr. zbiranje donacij za posameznike, skupine ali območja, prizadeta s COVID-19);
- prevare z lažnim predstavljanjem (npr. prevarant prevzame identiteto neke nacionalne ali globalne reprezentativne zdravstvene organizacije in s tega lažnega naslova pošilja e-sporočila naslovnikom z namenom pripraviti jih, da si naložijo zlonamerno programsko opremo ali da pridobijo njihove osebne ali finančne podatke);
- prevare glede investiranja (npr. ponujanje spletnih promocij s trditvami, da določeni produkti, storitve ali podjetja lahko preprečijo, odkrijejo ali pozdravijo COVID-19, zato se bo njihova vrednost dramatično povišala. Tovrstne prevare navzven pogosto delujejo kot raziskovalna poročila, ki uporabljajo napovedne modele določenih ciljnih cen ipd.);
- prevare z aplikacijami (npr. prevaranti ustvarijo aplikacije za mobilne telefone, ki naj bi spremljale širjenje okužb s COVID-19, v ozadju pa želijo podtakniti zlonamerno programsko opremo, da bi pridobili osebne podatke uporabnika ali ogrozili oz. poškodovali uporabnikovo napravo).
Kako se zaščititi?
Preverite verodostojnost vira
Vedno preverite identiteto podjetja, dobrodelne organizacije, zdravstvene ustanove oz. reprezentativne zdravstvene organizacije, ki je z vami vzpostavila kontakt na temo COVID-19. Seznanite se s tem, kako je dotično podjetje ocenjeno na spletu. Vprašajte se, kako je lahko ta entiteta pridobila vaš e-poštni naslov. Skrbno preverite tudi spletne domene in e-poštne naslove, s katerih prihaja ponudba informacij, storitev ali produktov, povezanih s COVID-19. E-poštna sporočila, ki ponujajo izdelke, zdravljenje ali informacije glede COVID-19 so vedno sumljiva. Legitimne zdravstvene organizacije ne bodo nikoli komunicirale z javnostjo na tak način. O medicinskih prebojih glede COVID-19 gotovo ne boste izvedeli preko neželenih e-sporočil, spletnih oglasov ali prodajnih nagovorov, zato take informacije raje ignorirajte.
Pozor pri nenavadnih domenah
Domene spletnih strani so lahko že na prvi pogled nenavadne oz. nerealne (npr. se začenja z besedo “coronavirus” ali “covid”), pogosto pa se le malenkostno razlikujejo od tistih domen, ki jih sicer uporabljajo entitete, za katere se prevarant izdaja. Četudi neka lažna spletna stran uporablja pridevnik “vladna” ipd., to še ne pomeni, da je legitimna. Domena e-poštnega naslova in spletne strani uradnih organizacij se morata ujemati.
Zaščitite svoj računalnik
Neželena e-sporočila dostikrat nimajo oblike nedvoumnega sporočila, ampak od naslovnika zahtevajo odpiranje prilog ali klik na povezavo v sporočilu. Zato nikakor ne sledite takim navodilom in ne klikajte na povezave in ne odpirajte priponk, ki naj bi nudile dostop do informacij ali konkretne ponudbe, ker lahko s tem naložite virus na svojo napravo. Takih sporočil niti ne pošiljajte dalje svojim prijateljem. V povezavi s tem je vedno dobro preveriti, če je vaša antivirusna programska oprema posodobljena in deluje, kot bi morala (sploh, če delate od doma preko istega računalnika, lahko s tako nespametno potezo ogrozite informacijski sistem delodajalca).
Previdno z denarjem
Kakršnakoli investicijska priložnost v povezavi s COVID-19, sploh če se nanaša na majhno in neznano podjetje, je potencialno sumljiva. Vzdržite se pošiljanja denarja za izdelke, informacije ali storitve glede COVID-19 preko nakazil, darilnih kartic, Bitcoin računa ali e-pošte. Takih netransparentnih načinov se namreč poslužujejo lažna podjetja in organizacije.
Pripravil: Anže Mihelič