Psihološka pomoč za študente v času epidemije koronavirusa


Drage študentke in študenti,

živimo v zelo nenavadni situaciji, ki od nas zahteva izolacijo in nas zaradi svojega ter zdravja drugih zapira med štiri stene.  Zaradi vseh informacij, vezanih na virus Covid-19, morda doživljate stisko, tesnobo, strahove ali kaj podobnega. Morda  vas v stisko spravlja dejstvo, da preživljate večino časa s svojo družino, da vas skrbi preživetje, ker vi ali vaši domači ne morete delati, ker čutite pritiske zaradi študija in podobno.

Ne glede na to, kaj vas spravlja v stisko, vedite, da trenutno živimo v izrazito nenormalnih okoliščinah, stiska pa je povsem normalna reakcija na to.

Predstavljamo vam nekaj priporočil, kako preživeti dan, da bi bila psihična stiska čim manjša. Priporočila smo povzeli po napotkih Zbornice kliničnih psihologov in Svetovne zdravstvene organizacije.

Navajamo tudi  najpogostejše simptome duševne stiske in kontaktne podatke organizacij, na katere se lahko v tem primeru obrnete za pomoč.

V upanju, da se čim prej spet srečamo na hodnikih FVV, vas lepo pozdravljamo.

Napotki za lajšanje duševne stiske:

  1. Načrtujte si dan; vsi ljudje potrebujemo občutek reda in nadzora nad situacijo. V običajnem življenju nam to oblikujejo obveznosti, ki pa so zdaj spremenjene. Zato je dobro, da si ustvarite dnevno rutino, v katero vključite študij, eno obliko telesne vadbe, skrb za (zdravo) prehrano in morda kak hobi.
    Študiju sledite po urniku. Telesno vadbo prilagodite trenutnim varnostnim smernicam. Če ni prepovedi zapuščanja doma, si organizirajte gibanje na svežem zraku. Seveda v skladu z navodili – ne med ljudmi in samo z družinskimi člani, s katerimi ste tudi sicer v stiku! V nasprotnem primeru si lahko na spletu zagotovo lahko najdete obliko vadbe, ki je izvedljiva tudi doma.
  2. Bodite obveščeni, spremljajte novice, da boste lahko tudi ustrezno ravnali. Vendar berite najbolj zanesljive informacije, ne nasedajte internetnim »strokovnjakom«. Uporabite kritično, znanstveno mišljenje – tako kot pri študiju. Izogibajte se komentarjem na različnih portalih, objavam sovražno razpoloženih in kritizirajočih posameznikov, teorijam zarot o izvoru virusa in podobnemu.
    Medijem, družbenim omrežjem, internetnim forumom in ostalim virom informacij sledite le nekajkrat na dan. Preveč izpostavljenosti informacijam glede virusa lahko poveča občutke strahu in tesnobe.
  3. Ostanite v stiku s tistimi, ki so vam blizu. Ker se zdaj zaradi varnosti ne moremo srečevati v živo, prijatelje in sorodnike pokličite, pišite jim, klepetajte po družbenih omrežjih. Poskušajte se pogovarjati o stvareh, ki niso neposredno vezane na virus, ali pa o bolj konstruktivnih plateh trenutnega življenja – na primer, kako oni preživljajo ta čas in kaj počnejo.
  4. Izogibajte se alkoholu in drugim psihoaktivnim snovem.
  5. Da bi preprečili ali zmanjšali stisko redno uporabljajte eno od tehnik sproščanja. Mnoge so vam dostopne na spletu (YouTube, različne aplikacije z dihalnimi in drugimi sprostitvenimi tehnikami). Če bo več interesa, bomo organizirali tudi vodeno meditacijo po MS Teams.

Zavedajte se, da s socialno izolacijo rešujete življenja najbolj ranljivim ljudem, tudi svojim bližnjim. Tudi to vam bo pomagalo zdržati skozi to obdobje.

Doživljate simptome hudega stresa?

Morda doživljate katerega ali več od naslednjih simptomov:

  • strahovi (pred boleznijo, smrtjo, pomanjkanjem denarja …),
  • tiščanje v prsih, občutek oteženega dihanja,
  • vrtenje, slabost, občutek, da boste omedleli,
  • težave s koncentracijo in spominom,
  • pomanjkanje apetita, težave s spanjem,
  • dolgčas, občutek praznine, da je veliko stvari brez smisla,
  • potrtost, žalost,
  • osamljenost,
  • razdražljivost, jeza, zamera,
  • nezmožnost opravljanja dnevnih aktivnosti,
  • se pogosto poslužite alkohola in drugih psihoaktivnih snovi.

V tem primeru morate poiskati strokovno pomoč in kontaktirati psihologa ali psihiatra. Če ste ju obiskovali že kdaj v preteklosti, poskušajte z njima stopiti v stik in se dogovoriti za nadaljevanje obravnave po telekomunikacijskih sredstvih.

Po pomoč  se lahko obrnete tudi na spodnje organizacije.

  • V zdravstvenih domovih po Sloveniji nudijo psihološko podporo na telefonskih številkah, ki jih najdete na povezavi https://www.nijz.si/sl/strokovnjaki-s-podrocja-dusevnega-zdravja-v-casu-epidemije-koronavirusa-na-voljo-za-brezplacne
  • Društvo psihologov Slovenije nudi psihološko podporo vsak dan ob delavnikih od 16.00 do 24.00 ob sobotah in nedeljah pa od 12.00 do 24.00 na telefonski številki 041 443 443.
  • Pokličete lahko svetovalca na Klic v duševni stiski vsako noč med 19.00 in 7.00 na telefonsko številko (01) 520-99-00. Poleg zaupnega pogovora vam pomagajo tudi z informacijami, kam se dodatno obrniti po pomoč.
  • Pokličete lahko tudi na svetovalnico Posvet. Za telefonsko svetovanje se naročite na številki 031 704 707 vsak delovni dan med 10.00 in 16.00. Za pogovor so vam na voljo vsak delovni dan med 8.00 in 20.00 na isti telefonski številki.
  • Pomoč v obliki pogovora po telefonu ali elektronski pošti ponuja tudi nevladna humanitarna organizacija Ozara Slovenija. Pišete jim lahko na elektronski naslov lj@ozara.org, nudijo pa tudi možnost spletnega svetovanja na forumu med.over.net. Svetovalce lahko pokličete v ponedeljek, sredo in petek:
    • med 8.00 in 14.00 na številko 070 550 703 (Tatjana)
    • med 12.00 in 16.00 na številko 031 669 096 (Mojca)
    • med 8.00 in 10.00 na številko 051 332 218 (Tanja)
    • med 10.00 in 14.00 na številko 031 365 548 (Marko)

Kot je zapisala kolegica psihologinja Ursula Obreza: povezani narazen bomo zmogli!

Povezave do nekaterih dodatnih virov:

Seveda se lahko po e-pošti obrnete tudi na doc. dr. Tinkaro Pavšič Mrevlje  (tinkara.pavsicmrevlje@fvv.uni-mb.si) in zasl. prof. dr. Petra Umka (peter.umek@fvv.uni-mb.si). Oba se držita psihološke etike, zato bo vsa komunikacija zaupna in anonimna.

Pripravila:
Doc. dr. Tinkara Pavšič Mrevlje, univ. dipl. psih.