CRP2021: Razvoj celovitih modelov ocenjevanja nacionalnovarnostne ogroženosti in merjenja uspešnosti, učinkovitosti ter kakovosti policijskega dela: pregled tujih pristopov, dobrih praks in njihova aplikacija za Slovenijo

Razpis: Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2021« v letu 2021 (Uradni list RS, št. 86/2021, z dne 28. 5. 2021)

Številka in naziv teme: 11.3.: Pregled pristopov določanja uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti dela policij v tujini in njihova aplikacija za policijo v Slovenij

Številka projekta: V5-2148

Vodja projekta: Kaja Prislan (38302); kaja.prislan@fvv.uni-mb.si

Člani projektne skupine (FVV UM): Branko Lobnikar (17048), Maja Modic (33280), Boštjan Slak (36113), Anže Mihelič (52374)

Financiranje projekta: Projekt št. V5-2148 je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna in naslednji sofinancerji: Ministrstvo za notranje zadeve RS.

Čas trajanja: 24 mesecev (1. 9. 2021 – 31. 8. 2023)

Trajanje projekta: 1. 9. 2021 – 31. 8. 2023

IZHODIŠČA, NAMEN IN CILJI PROJEKTA

V zadnjih letih se države soočajo s konstantnimi spremembami varnostnih razmer, posledično pa se spreminjajo tudi pristopi k zagotavljanju varnosti. Da bi se uspešno in učinkovito soočali s spremembami na področju varnosti si tako EU kot Slovenija prizadevata za poenotenje in izboljšanje sistema ocenjevanja varnostnih tveganj ter upravljanja kakovosti policijske dejavnosti. V ta namen je med drugim potrebno zagotoviti ustrezne mehanizme in pristope k ocenjevanju varnostnih razmer oz. ogroženosti in merjenju uspešnosti ter učinkovitosti policijskega dela.

Merjenje uspešnosti in učinkovitosti je pomemben mehanizem strateškega upravljanja za ugotavljanje doseganja ciljev policijske organizacije, spremljanje kakovosti dela in identificiranje priložnosti za izboljšave. Poskusi merjenja uspešnosti policijskega dela se sicer razvijajo in spreminjajo odkar obstaja sodobna policijska organizacija, v literaturi in praksi pa so pogoste razprave o primernosti različnih pristopov k ocenjevanju. Merjenje uspešnosti policije je namreč zelo zahtevna naloga, saj gre za kompleksen problem, ki ga ni mogoče nasloviti z enostavnimi metodami. Gre za resen metodološki izziv, kar se posledično odraža v raznolikih pristopih, tako v praksi, kot v raziskovalni dejavnosti. Razlog za to fluidnost je v kompleksni naravi dela, ki zajema raznotera policijska opravila, ki jih ni mogoče presojati na enak način.

V kontekstu zagotavljanja in ocenjevanja uspešnosti policijske organizacije pomemben izziv predstavlja tudi ocenjevanje varnostne ogroženosti. Ker se varnostne razmere neprestano spreminjajo, se lahko policija uspešno prilagaja spremembam le, če pridobi temeljit vpogled v razmere v okolju, v katerem deluje. Pri ocenjevanju nacionalnovarnostne ogroženosti je primarni problem v tem, da je področje z znanstvenoraziskovalnega vidika močno zapostavljeno, v praksi pa  metodologije niso poenotene, tako med državami, kot tudi med področji na nacionalni ravni.

Temeljno vprašanje, ki ga naslavlja projekt je, kakšne so primerne metode in kazalniki merjenja za ocenjevanje varnostne ogroženosti in uspešnosti ter učinkovitosti policijske dejavnosti.

Namen raziskovalnega projekta je analizirati modele in kriterije, ki se v državah EU in drugje v tujini uporabljajo za ocenjevanje varnostne ogroženosti in uspešnosti dela policij, da bi ugotovili uporabnost teh pristopov in kriterijev v slovenskem okolju.

Cilj je predlagati in teoretično opredeliti celovite ter enovite pristope k merjenju nacionalnovarnostih razmer in ogroženosti ter uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti dela Slovenske policije, ki bodo neposredno uporabni in skladni z njenimi strateškimi ter operativnimi usmeritvami.

Konkretni cilji:

  • Cilj 1: Analiza modelov in kriterijev, ki jih v državah EU in drugje v tujini, uporabljajo za ocenjevanje varnostnih razmer v državi oz. ožji teritorialni skupnosti.
  • Cilj 2: Izdelava modela za ocenjevanje varnostnih razmer v Sloveniji in predlogov za izboljšave teh razmer.
  • Cilj 3: Analiza modelov in kriterijev, ki jih v državah EU in drugje v tujini uporabljajo za ocenjevanje uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti dela policij.
  • Cilj 4: Analiza dosedanjih pristopov ocenjevanja uspešnosti policijskega dela v Sloveniji.
  • Cilj 5: Opredelitev celovitega, enovitega in neposredno uporabnega pristopa k merjenju uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti dela Slovenske policije, v skladu z njenimi strateškimi in operativnimi načrti.

PROGRAM DELA

Izvedba projekta poteka organizirano skozi šest delovnih svežnjev (DS1-DS6):

  • DS1: Pregled pristopov, ki se uporabljajo v državah EU in drugje v tujini, za ocenjevanje varnostnih razmer in ogroženosti na nacionalni oz. širši teritorialni ravni.
    V tem delovnem svežnju bo opravljen pregled z analizo pristopov, ki jih države EU in druge države uporabljajo za ocenjevanje varnostnih razmer na nacionalni ali širši teritorialni ravni, z namenom proučiti metodologije, ki se uporabljajo v tujini ter identificirati dobre prakse.
  • DS2: Analiza pristopov in razvoj modela za ocenjevanje varnostnih razmer ter ogroženosti v Sloveniji.
    V tem delovnem svežnju bo opravljen pregled z analizo pristopov, ki se uporabljajo za ocenjevanje varnostnih razmer in ogroženosti v stroki in na nacionalni ravni v Sloveniji ter primerjava z ugotovitvami rezultatov iz DS1, z namenom oblikovati model za ocenjevanje varnostnih razmer v Sloveniji. Na podlagi analize strateških usmeritev za naslavljanje varnostnih razmer v Sloveniji in v državah EU ter izven EU bodo oblikovani tudi predlogi za izboljšanje varnostnih razmer v Sloveniji.
  • DS3: Pregled pristopov, ki se uporabljajo v državah EU in drugje v tujini, za ocenjevanje uspešnosti policijskega dela in policijskih organizacij.
    V tem delovnem svežnju bo opravljena predstavitev in analiza pristopov, ki se uporabljajo za ocenjevanje uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti dela policij v izbranih, (s Slovenijo primerljivih) državah EU in izven EU, z namenom ugotoviti kakšni so pristopi v tujini in identificirati dobre prakse.
  • DS4: Analiza pristopov k ocenjevanju uspešnosti policijskega dela v Sloveniji.
    V tem delovnem svežnju bo opravljena analiza dosedanjih strokovnih in znanstvenih pristopov, ki se uporabljajo za ocenjevanje uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti dela policijske organizacije v Sloveniji.
  • DS5: Razvoj modela za merjenje uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti dela Slovenske policije.
    V tem delovnem svežnju bo, izhajajoč iz ugotovitev iz DS3 in DS4, opravljena primerjava pristopov, ki se uporabljajo v izbranih, (s Slovenijo primerljivih) državah EU in izven EU ter v Sloveniji za merjenje uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti policijskega dela, z namenom oblikovati model za merjenje dela Slovenske policije.
  • DS6: Diseminacija.
    Skozi celoten čas trajanja projekta bodo potekale različne aktivnosti razširjanja rezultatov in ugotovitev raziskovalnega projekta, z namenom spodbuditi razprave in prispevati k razvoju znanj v strokovni in zainteresirani javnosti. Aktivnosti diseminacije bodo prispevale k prepoznavnosti obravnavanih tem in projekta ter dvigu razumevanja pomembnosti razvojno-raziskovalne dejavnosti na obravnavanem področju.