CRP: Učinkovit pritožbeni mehanizem nad delom občinskih redarjev, varnostnikov in detektivov

Številka projekta: V5-2149

Trajanje projekta: 1. 9. 2021 – 28. 2. 2023

Financerji: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, Ministrstvo za notranje zadeve RS, Ministrstvo za javno upravo RS

Izvajalec projekta: Univerza v Mariboru, Fakuklteta za varnostne vede

Vodja projekta: izr. prof. dr. Andrej Sotlar

OPIS PROJEKTA

Institucije, ki imajo policijsko/varnostno/nadzorstveno vlogo, razpolagajo s pooblastili, s katerimi posegajo v temeljne človekove pravice in svoboščine. Da ne bi prihajalo do zlorab, mora biti nad njimi vzpostavljen ustrezen nadzor, ki ne pomeni samo nadzora države, ampak mora biti vzpostavljen tudi ustrezen mehanizem, skozi katerega se lahko posamezniki, ki menijo, da so jim bile z uveljavljanjem (represivnih) pooblastil, kršene njihove pravice in prizadeto dostojanstvo, vložijo pritožbo, ki je obravnavana učinkovito in nepristransko. Pogoj za to je obstoj neodvisnega in transparentnega pritožbenega postopka, v katerem lahko sodeluje tako pritožnik kot predstavnik javnosti. Represivna pooblastila so tipična za organizacije, ki izvajajo policijsko dejavnost. Danes to niso več samo državne/javne (npr. policija), ampak tudi lokalne/javne (npr. občinsko redarstvo) in zasebne organizacije (npr. zasebnovarnostna podjeta in detektivske agencije). Tako redarji kot varnostniki in detektivi razpolagajo s precejšnjimi pooblastili/ukrepi/upravičenji in z njimi vsakodnevno omejujejo pravice posameznikov, s katerimi prihajajo v stik. Čeprav so ta pooblastila precej podobna tistim, ki jih imajo policisti, pa nadzor nad njimi ni tako celovit, kar se kaže tudi v neobstoju primerljivih pritožbenih postopkov, preko katerih bi se lahko posamezniki pritožili zoper ravnanje občinskih redarjev, varnostnikov ali detektivov, za katere bi menili, da so jim kršili njihove pravice in dostojanstvo. Analiza obstoječih pritožbenih postopkov zoper redarje, varnostnike in detektive v RS pokaže, da imajo ti pomanjkljivosti, ki se nanašajo predvsem na neodvisnost organa, ki vodi postopek, možnost sodelovanja pritožnika v postopku in prisotnost javnosti. To je spričo nabora in primerljivosti pooblastil policistov s pooblastili redarjev, ukrepov in sredstev varnostnikov ter upravičenj detektivov, milo rečeno presenetljivo, ne glede na prostor (javni, zasebni), kjer se pooblastila izvajajo. Enaki oz. podobni posegi v človekove pravice in svoboščine namreč terjajo tudi enake ali podobne mehanizme za njihovo obravnavo. Ali z drugimi besedami - pravzaprav je vseeno, kdo je posamezniku posegel v njegove pravice, pomembno je le, da si ta zasluži enakopravno obravnavo tistih posegov, za katere ocenjuje, da predstavljajo kršenje njegovih pravic in dostojanstva. Raziskovalni projekt bo sledil razpisanim  ciljem in med drugim odgovoril na naslednja vprašanja: 1) kakšen je pomen uvedbe pritožbenega postopka zoper občinske redarje, varnostnike in detektive z vidika varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin; 2) kakšen nadzor nad navedenimi represivnimi subjekti bi bil najučinkovitejši za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin; in 3) kakšne so možnosti za poenotenje standardov pritožbenih mehanizmov pri neupravičenih in prekomernih posegih v človekove pravice in dostojanstvo s strani drugih represivnih subjektov po vzoru pritožbenega mehanizma zoper policijo. Odgovore na vprašanja bomo dobili skozi raziskovanje v več fazah oz. delovnih svežnjih. Teoretični konceptualizaciji nadzorstvenih in pritožbenih mehanizmov nad represivnimi institucijami bo sledila pravna in vsebinska analiza obstoječih pritožbenih mehanizmov nad občinskimi redarji, varnostniki in detektivi, pa tudi policisti v RS, v nadaljevanju pa bo izvedena mednarodna komparativna analiza. Empirična raziskava bo pokazala pomanjkljivosti obstoječe ureditve in nakazala možne izboljšave oziroma oblikovanja novega modela pritožbenega mehanizma. Predlog novega modela bo deležen še preverbe oziroma testiranja preko fokusne skupine strokovnjakov, čemur bo sledila široka diseminacija ugotovitev. Končni rezultat projekta bo predlog modela pritožbenega mehanizma, ki bo temeljil na načelih institucionalne in hierarhične ločenosti nadzorne institucije od subjektov, ki jih nadzira, na načelih neodvisnosti, transparentnosti in nepristranskosti ter na načelih vključenosti pritožnika in javnosti.

FAZE PROJEKTA

DS1: Teoretična konceptualizacija pritožbenih mehanizmov nad represivnimi organizacijami

Cilj delovnega svežnja je, da teoretično osmislimo pomen pritožbenih mehanizmov nad organizacijami/dejavnostmi, ki razpolagajo s precejšnjimi represivnimi pooblastili, kot so policija, občinsko redarstvo, zasebno varovanje in detektivska dejavnost. Za dosego tega cilja bomo izvedli pregled in analizo dosedanjih raziskav na tem področju v Sloveniji ter relevantnih teoretičnih del o tej tematiki iz Slovenije in tujine, pri čemer bomo uporabili domače in mednarodne baze znanstvenih in strokovnih del. Izhajali bomo iz pomena nadzorstvenega procesa z vidika varovanja človekovih pravic in svoboščin na splošno in v nadaljevanju prenesli razpravo na primer posameznika, ki za zaščito svojih pravic potrebuje pravičen in pregleden pritožbeni postopek.

Pričakovani rezultati: Pridobljeno sintetizirano znanje o korpusu raziskav, obstoječega znanja in znanstvenih ter strokovnih delih s področja nadzorstvenih in pritožbenih mehanizmov nad represivnimi organizacijami in še posebej občinskih redarjev, varnostnikov in detektivov, ki bo omogočalo njihovo teoretično konceptualizacijo. Vzpostavljena bo tudi spletna stran projekta in pripravljeno prvo vmesno poročilo.

Obdobje: september – november 2021

DS2: Mednarodna primerjalna analiza trenutne ureditve pritožbenih postopkov zoper občinske redarje, varnostnike in detektive

Cilj delovnega svežnja je postaviti ureditev pritožbenih mehanizmov nad občinskimi redarji, varnostniki in detektivi v Sloveniji v mednarodni kontekst. To bomo dosegli z analizo normativno-pravne ureditve in celostno oceno tega področja v praksi v Sloveniji in s primerjavo z ureditvijo in stanjem v najmanj petih državah članicah EU. Tuje izkušnje nas bodo zanimale predvsem z vidika možne aplikacije tujih dobrih praks v Sloveniji. Da bi preprečili morebitni nekritični prenos tujih praks v slovenski prostor, bomo izbor tujih držav izvedli glede na kriterije kot so npr. primerljivost obstoja in organizacije pluralne policijske dejavnosti v državi, primerljivost zakonske ureditve občinskih redarstev, zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti, primerljivost pooblastil/upravičenj redarjev, varnostnikov in detektivov, politična kultura v zvezi z nadzorom/pritožbami nad represivnimi organizacijami idr.). Če bi se v raziskavi pokazalo, da je bolj smiselno in učinkovitejše namesto pritožbenih mehanizmov za vse tri poklicne skupine v posameznih državah, v analizo vzeti samo posamezni, očitno dobro delujoč pritožbeni mehanizem, bo narejena tudi korekcija v tej smeri. V vsakem primeru bo zagotovljeno, da bo vsak pritožbeni mehanizem v Sloveniji deležen primerjave z vsaj petimi sorodnimi mehanizmi v tujih državah.

Pričakovani rezultati: Ocena trenutnega stanja na področju pritožbenih postopkov zoper občinske redarje, varnostnike in detektive v Sloveniji z identifikacijo slabosti in priložnosti za izboljšanje. Pregled in analiza pritožbenih mehanizmov v izbranih tujih državah in identificiranje primerov dobrih praks, ki bi jih bilo mogoče implementirati tudi v Sloveniji.

Obdobje: december 2021 – marec 2022

DS3: Priprava in izvedba empiričnega dela raziskave

Cilj delovnega svežnja je priprava osrednjega dela projekta, to je empirične raziskave, ki bo prinesla manjkajoče znanje in informacije, ki jih bomo uporabili predvsem za izvedbo DS 4 in DS 5. Ker gre za strokovno zahtevno temo, bomo empirično raziskavo izvedli v obliki strukturiranih intervjujev. Intervjuje bomo opravili s predstavniki občinskih redarstev, zasebnovarnostnih podjetij, detektivskih agencij, detektivi posamezniki, občin, Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, Detektivske zbornice RS, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za javno upravo, Urada varuha človekovih pravic, Informacijskega pooblaščenca, Policije in nevladnih organizacij s področja varstva človekovih pravic. Po potrebi bomo po metodi snežne kepe identificirali še dodatne intervjuvance. Vprašalniki za intervjuje bodo temeljili na teoretičnih ugotovitvah DS 1 in ugotovitvah DS 2 in bodo oblikovani na način, da bo mogoče z analizo in sintezo stališč intervjuvancev prispevati k doseganju drugega in tretjega glavnega cilja, in sicer pri določanju, kakšen nadzor nad občinskimi redarji, varnostniki in detektivi bi bil najučinkovitejši za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin oz. kakšne so možnosti za poenotenje standardov pritožbenih mehanizmov pri neupravičenih in prekomernih posegih v človekove pravice in dostojanstvo s strani občinskih redarjev, varnostnikov in detektivov po vzoru pritožbenega mehanizma zoper policiste.

Pričakovani rezultati: Identifikacija stališč intervjuvancev/strokovnjakov glede najprimernejšega mehanizma za nadzor oz. pritožbenega mehanizma zoper posege občinskih redarjev, varnostnikov in detektivov v človekove pravice in temeljne svoboščine.

Obdobje: marec – julij 2022

DS4: Izdelava predloga modela pritožbenega mehanizma nad delom občinskih redarjev, varnostnikov in detektivov

Cilj delovnega svežnja je na osnovi ugotovitev DS 3 in ob upoštevanju, za slovenske razmere, relevantnih ugotovitev prvih dveh delovnih svežnjev, pripraviti predlog modela univerzalnega ali več partikularnih pritožbenih mehanizmov (a ob upoštevanju enotnih standardov), v primeru neupravičenih in prekomernih posegov v človekove pravice s strani občinskih redarjev, varnostnikov in detektivov. Ko bo predlog modela oblikovan, bomo za njegovo preverbo izvedli fokusno skupino s skupino strokovnjakov in naredili morebitne korekcije.

Pričakovani rezultati: Predlog modela univerzalnega ali partikularnih pritožbenih mehanizmov pri neupravičenih in prekomernih posegih v človekove pravice in dostojanstvo s strani občinskih redarjev, varnostnikov in detektivov po vzoru pritožbenega mehanizma zoper policiste. Pripravljeno bo drugo vmesno poročilo.

Obdobje: avgust – oktober 2022

DS5: Priprava končnega poročila, znanstveno-strokovnih del in diseminacija rezultatov raziskave

Cilj delovnega svežnja je pripraviti ustrezna gradiva in načine za seznanjanje strokovne in laične javnosti s parcialnimi in zaključnimi ugotovitvami raziskovalnega projekta ter novim modelom pritožbenega postopka. V tem smislu bodo pripravljeni izvirni znanstveni in strokovni članki za objavo v relevantnih mednarodnih in nacionalnih publikacijah. Zaradi specifičnosti teme, bo težišče na slovenskih publikacijah (npr. revija Varstvoslovje, RKK). Vmesni rezultati bodo širši strokovni javnosti v obliki prispevkov predstavljeni na osrednji nacionalni konferenci s področja varnosti Dnevi varstvoslovja leta 2022, končni pa v obliki okrogle mize na Dnevih varstvoslovja leta 2023. Krajše posvete zaprtega tipa oz. delavnice z namenom diseminacije ugotovitev projekta in predstavitve predloga modela pritožbenega mehanizma bomo pripravili tudi na pobudo MNZ RS, MJU RS, asociacij slovenskih občin, ZRSZV in DeZRS.

Pričakovani rezultati: Priprava končnega poročila, objava znanstvenih in strokovnih del ter priprava vsebin za učinkovito diseminacijo rezultatov raziskave predvsem pa novega modela pritožbenega mehanizma zoper občinske redarje, varnostnike in detektive (konference, okrogla miza na DV 2023).

Obdobje: november 2022 – februar 2023

 

Člani projektne skupine

Izr. prof. dr. Andrej Sotlar

Doc. dr. Miha Dvojmoč

Doc. dr. Maja Modic

Pred. Bernarda Tominc