CRP: Ustreznost in nadaljnji razvoj sistemske ureditve zasebnega varovanja in področnega strokovnega interesnega združevanja v Republiki Sloveniji

Številka projekta: V5-2285

Trajanje projekta: 1. 10. 2022 - 30. 9. 2024

Financer: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, Ministrstvo za notranje zadeve RS

Izvajalec projekta: Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede

Vodja projekta: prof. dr. Andrej Sotlar

Opis projekta

Zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja na varovanem območju, določenem objektu ali prostoru pred nezakonitimi dejanji, poškodovanjem ali uničenjem z varnostnim osebjem ter sistemi tehničnega varovanja. Gre za varovanje, ki ga ne zagotavlja država, ampak gre za pridobitno gospodarsko dejavnost. Sodobno zasebno varovanje v RS ima za sabo dobra tri desetletja razvoja. Država ga s posebno zakonodajo ureja od leta 1994. Do sedaj so bili sprejeti trije zakoni o zasebnem varovanju, zadnji, ki je bil sprejet leta 2011, pa še ni doživel sprememb in dopolnitev. To po eni strani govori, da je ureditev zasebnega varovanja dobra, kar kažejo tudi mednarodne primerjave. Po drugi strani pa gre za specifično gospodarsko dejavnost, ki jo skoraj vse sodobne države poskušajo čim bolj natančno regulirati, saj zaposleni v tej dejavnosti (zasebni varnostniki) razpolagajo s precejšnjimi pooblastili/ukrepi, s katerimi lahko močno posežejo v temeljne človekove pravice in svoboščine. V RS je urejanje zasebnega varovanja v javnem interesu z namenom varovanja javnega reda, javne varnosti, varstva naročnikov, tretjih oseb in varnostnega osebja. Zasebno varovanje poteka v osmih oblikah, za katere morajo zasebnovarnostna podjetja pridobiti licence, ki jih podeljuje Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). MNZ podeljuje tudi službene izkaznice za zasebnovarnostno osebje, saj so tudi poklici na področju zasebnega varovanja zakonsko zaščiteni. Regulirano je tudi področje izobraževanja in usposabljanja. MNZ in policija izvajata nadzor nad zasebnim varovanjem, Zbornica za razvoj zasebnega varovanja (ZRSZV) pa ima status reprezentativnega strokovnega združenja, ki v glavnem zastopa interese lastnikov zasebnovarnostnih podjetij. Zasebno varovanje je gospodarska panoga, ki je nedvomno našla svoj prostor na gospodarskem in varnostnem področju. Kljub temu pa obstajajo nekatera vprašanja, ki bi jih veljalo razrešiti tako v dobro uporabnikov, lastnikov podjetij, zaposlenih, države in ne nazadnje državljanov, ki prihajajo v stik z zasebnimi varnostniki. To izhaja tudi iz ciljev raziskovalnega projekta. Projekt naj bi tako 1) prinesel znanstveno relevantne ugotovitve o prednostih in slabostih obstoječe slovenske regulative s poudarkom na pristojnostih, pogojih za opravljanje in prenehanje opravljanja zasebnega varovanja, strokovnem usposabljanju, dolžnostih in ukrepih varnostnikov ter presoji njihove zakonitosti in strokovnosti, obveznem organiziranju varovanja in ureditvi strokovnega interesnega združevanja; 2) identificiral srednjeročna in dolgoročna tveganja ter opredelil elemente za strategijo nadaljnjega razvoja zasebnega varovanja v Sloveniji s poudarkom na ravnovesju javnega interesa, svobodne podjetniške pobude in zagotavljanja kakovostnega varnostnega osebja; in 3) oblikoval relevantne podlage za posodobitev normativne ureditve zasebnega varovanja. Cilje projekta bomo dosegli tako, da bomo raziskovalno delo organizirali v šestih delovnih svežnjih (DS). V prvem bomo izvedli teoretično konceptualizacijo in pregled obstoječih ključnih rešitev na področju zasebnega varovanja. V drugem bomo pripravili in izvedli empirični del raziskave, s katerim bomo z anketiranjem in intervjuji identificirali mnenja in stališča predstavnikov zasebnovarnostnih podjetij in zaposlenih, ZRSZV, MNZ, Policije, Varuha človekovih pravic, uporabnikov zasebnovarnostnih storitev in drugih strokovnjakov glede vprašanj, ki izhajajo iz ciljev projekta. V tretjem DS bomo ugotavljali prednosti in slabosti ter tveganja na področju zasebnega varovanja, v četrtem pa pripravili elemente strategije nadaljnjega razvoja zasebnega varovanja. V petem, osrednjem DS, bomo na osnovi ugotovitev predhodnih delovnih svežnjev, oblikovali podlage za posodobitev normativne ureditve zasebnega varovanja, v šestem, zaključnem DS, pa pripravili končno poročilo in poskrbeli za široko diseminacijo rezultatov projekta.

Faze projekta

DS 1: Teoretična konceptualizacija in pregled obstoječih ključnih rešitev na področju zasebnega varovanja

Cilj delovnega svežnja je pridobiti sintetizirano znanje o korpusu raziskav, znanstvenih in strokovnih del s področja zasebnega varovanja in prikazati ključne trenutne rešitve v zasebnovarnostni praksi. Poudarek prikaza bo na pristojnostih na področju zasebnega varovanja (vloga Ministrstva za notranje zadeve, Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, Policije, Inšpektorata RS za notranje zadeve), pogojih za opravljanje in prenehanje opravljanja zasebnega varovanja, strokovnem usposabljanju, ukrepih in sredstvih varnostnikov, presoji zakonitosti in strokovnosti uporabe ukrepov vključno s pritožbenim postopkom, obveznem organiziranju varovanja, ureditvi strokovnega interesnega združevanja idr.). V okviru delovnega svežnja bo tudi vzpostavljena spletna stran projekta. Za dosego tega cilja bomo izvedli pregled in analizo dosedanjih raziskav na tem področju, izhajali pa bomo iz relevantnih teoretičnih del o tej tematiki iz Slovenije in tujine. Proučili bomo tudi strategije, ki se nanašajo na razvoj in vlogo zasebnega varovanja ter zakonske in podzakonske akte, ki normativno urejajo to področje.

Pričakovani rezultati: Pridobljeno sintetizirano znanje o korpusu raziskav, obstoječega znanja in znanstvenih ter strokovnih delih s področja zasebnega varovanja in prikaz ključnih trenutnih rešitev v praksi. Vzpostavitev spletne strani projekta.

Obdobje: 1. 10. 2022 – 30. 11. 2022

DS 2: Priprava in izvedba empiričnega dela raziskave

Cilj delovnega svežnja je z izvedbo večplastne empirične raziskave identificirati stališča predstavnikov strokovne javnosti, ponudnikov in uporabnikov zasebnovarnostnih storitev o prednostih in slabostih obstoječe ureditve, tveganjih in potrebnih normativnih spremembah na področju zasebnega varovanja. Za dosego cilja bomo uporabili kombinacijo različnih metod. Najprej bomo vse imetnike licence za zasebno varovanje in izvajalce internega varovanja povabili k izpolnitvi anketnega vprašalnika, ki se bo nanašal na vse glavne cilje projekta (pogoji za opravljanje zasebnega varovanja; pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve, Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, Policije in Inšpektorata RS za notranje zadeve; strokovno izobraževanje in usposabljanje; ukrepi in sredstva varnostnikov; presoja zakonitosti in strokovnosti uporabe ukrepov; pritožbeni postopek; obvezno organiziranje varovanja; strokovno interesno združevanje idr.). V nadaljevanju bomo pripravili vprašalnik za strukturirane intervjuje, ki jih bomo opravili s predstavniki nekaterih zasebnovarnostnih podjetij, Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, Ministrstva za notranje zadeve, Inšpektorata RS za notranje zadeve, Policije, Urada varuha človekovih pravic, uporabnikov storitev zasebnovarnostnih podjetij, nevladnih organizacij s področja varstva človekovih pravic in s predstavniki zaposlenih v zasebnovarnostnih podjetjih. Po potrebi bomo po metodi snežne kepe identificirali še dodatne intervjuvance. Vprašalniki za intervjuje bodo temeljili na ugotovitvah DS 1 (teorija in praksa na področju zasebnega varovanja) in ugotovitvah, ki jih bomo pridobili z anketiranjem).

Pričakovani rezultati: Identifikacija stališč predstavnikov strokovne javnosti, ponudnikov in uporabnikov zasebnovarnostnih storitev o prednostih in slabostih obstoječe ureditve, tveganjih in potrebnih normativnih spremembah.

Obdobje: 1. 12. 2022 – 30. 4. 2023

DS 3: Prednosti in slabosti ter tveganja na področju zasebnega varovanja

Cilj delovnega svežnja je oceniti prednosti in slabosti obstoječe ureditve zasebnega varovanja v Sloveniji ter identificirati srednjeročna in dolgoročna tveganja na področju zasebnega varovanja. Tudi pri tem delovnem svežnju bomo izhajali iz mnenj in stališč anketiranih in intervjuvanih oseb. V nadaljevanju jih bomo soočili s teoretičnimi dognanji in primeri dobrih in slabih praks oz. izkušenj iz tujine ter z metodo sinteze identificirali prednosti in slabosti obstoječe ureditve ter tveganja, ki se lahko v/ob/ tej dejavnosti pojavljajo (glej tudi točko 18 prijavnega obrazca - Izhodišča ter opredelitev problema in ciljev predloga raziskovalnega projekta).

Pričakovani rezultati: Ocena prednosti in slabosti obstoječe ureditve zasebnega varovanja v Sloveniji ter identifikacija srednjeročnih in dolgoročnih tveganj.

Obdobje: 1. 5. 2023 – 31. 8. 2023

DS 4: Elementi strategije nadaljnjega razvoja zasebnega varovanja

Cilj delovnega svežnja je oblikovanje predloga razvojnih ciljev in ključnih elementov, ki naj jih vsebuje strategija nadaljnjega razvoja zasebnega varovanja. Pri tem delovnem svežnju bomo izhajali iz Strategije na področju zasebnega varstva 2010 – 2015, drugih strategij, ki zasebnemu varovanju pripisujejo določeno vlogo (npr. zasebno varovanje kot instrument kriminalne prevencije ali kot pomemben subjekt sistema zagotavljanja notranje varnosti idr.). Oprli se bomo tudi na mnenja strokovnjakov s področja varnosti, pri čemer bomo za potrebe določanja razvojnih ciljev in ključnih elementov nove strategije ugotavljali idealno razmerje med javnim interesom (npr. varna družba in varstvo človekovih pravic in svoboščin) in svobodno gospodarsko pobudo na področju varovanja.

Pričakovani rezultati: Oblikovanje predloga razvojnih ciljev in ključnih elementov, ki naj jih vsebuje strategija nadaljnjega razvoja zasebnega varovanja.

Obdobje: 1. 9. 2023 – 30. 11. 2023

DS 5: Podlage za posodobitev normativne ureditve zasebnega varovanja

Cilj delovnega svežnja je oblikovanje nabora ključnih področij, ki terjajo spremembe s predlogom rešitev, ki bodo služile kot podlaga za posodobitev normativne ureditve zasebnega varovanja. Tudi pri tem delovnem svežnju si bomo pomagali z določenimi teoretičnimi spoznanji (npr. z uporabo Button-Stiernstedtovega modela evalvacije), ki ga bomo nadgradili z ugotovitvami drugega, tretjega in četrtega delovnega svežnja in z odgovori na vprašanja: kaj (v slovenski ureditvi zasebnega varovanja) deluje, kaj ne deluje in kaj je obetavno? Izhajali bomo iz predpostavke, da normativna ureditev zasebnega varovanja generalno gledano ni slaba in da sistem relativno dobro deluje (glej tudi argumentacijo v točki 18 prijavnega obrazca), da pa obstajajo področja, kjer prihaja do problemov in motenj, pri čemer za sedaj še ne moremo z gotovostjo trditi, kdo je generator teh problemov (npr. ali gre za sistemske napake v zakonodaji, neizvajanje zakonodaje, nezadosten nadzor, pomanjkanje virov, nezadostno usposobljenost in nestrokovnost, slabo motivacijo zaposlenih v zasebnem varovanju itd.). Delovni sveženj bo identificiral področja, kjer se mora država normativno odzvati in podal predlog, kako bi to lahko storila.

Pričakovani rezultati: Oblikovanje nabora ključnih področij, ki terjajo spremembe s predlogom rešitev, ki bodo služile kot podlaga za posodobitev normativne ureditve zasebnega varovanja.

Obdobje: 1. 12. 2023 – 30. 3. 2024

DS 6: Priprava končnega poročila in diseminacija rezultatov raziskave

Cilj delovnega svežnja je objava znanstvenih in strokovnih del ter priprava vsebin za učinkovito diseminacijo rezultatov raziskave (konference, okrogle mize, seminarji, novinarske konference) in priprava končnega poročila projekta. Pripravljeni bodo izvirni znanstveni in strokovni članki za objavo v relevantnih mednarodnih in nacionalnih publikacijah (npr. revija Varstvoslovje, Revija za kriminalistiko in kriminologijo, Pravna praksa ipd.). Vmesni in končni rezultati projekta bodo širši strokovni javnosti predstavljeni v živo na osrednji nacionalni konferenci s področja varnosti Dnevi varstvoslovja v letih 2023 in 2024, na mednarodni konferenci Criminal Justice and Security in Central and Eastern Europe) in na drugih priložnostnih konferencah in posvetih (npr. Dan zasebnega varovanja v organizaciji Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja). Končni rezultati projekta bodo predstavljeni na Dnevih varstvoslovja leta 2024, kjer načrtujemo izvedbo okrogle mize. Krajše posvete zaprtega tipa oz. delavnice z namenom diseminacije ugotovitev projekta lahko po zaključku projekta pripravimo tudi na pobudo in v dogovoru z Ministrstvom za notranje zadeve, Zbornico za razvoj slovenskega zasebnega varovanja in uporabniki storitev zasebnega varovanja. Rezultati projekta bodo vključeni v predavanja pri predmetih Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Rezultati projekta bodo člani projektne skupine predstavljali tudi na svojih gostujočih predavanjih in sestankih na tujih univerzah.

Pričakovani rezultati: Objava znanstvenih in strokovnih del, priprava vsebin za učinkovito diseminacijo rezultatov raziskave (konference, okrogle mize, seminarji, novinarske konference) in priprava končnega poročila projekta.

Obdobje: 1. 4. 2024 – 30. 9. 2024

Člani projektne skupine