CRP: Primerjava ureditve dejavnosti zasebno varnostnih subjektov v Sloveniji in državah članicah EU

Trajanje projekta: 1. 11. 2019–31. 10. 2021

Financer: Agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za notranje zadeve RS

Vodja projekta: izr. prof. dr. Miha Dvojmoč

O raziskovalnem projektu

Raziskovalni projekt Primerjava ureditve dejavnosti zasebno varnostnih subjektov v Sloveniji in državah članicah EU se izvaja v okviru Ciljnega raziskovalnega programa "CRP 2019".

CRP 2019 je namenjen raziskovalni dejavnosti, ki bo podpirala vlado in določene resorje pri določanju razvojnih usmeritev in politik na posameznem področju javnega interesa, ki je nujna za izboljšanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja Slovenije (Težišče 5: Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja; Tematski sklop 11: Varna in globalno odgovorna Slovenija; Tema 3: Primerjava ureditve dejavnosti zasebno varnostnih subjektov v Sloveniji in državah članicah EU).

Opis

V sodobnih razvitih družbah policija ni več edina odgovorna z a zagotavljanje varnosti. V tej vlogi so se ji pridružili tudi drugi javni in zasebni subjekti, ki so postali pomembni akterji v procesih preprečevanja in obvladovanja kriminalitete, nereda ter utrjevanja občutkov varnosti. Gre za pluralizacijo izvajanja policijske dejavnosti, kjer specifične državne/javne, lokalne in zasebne organizacije, pa tudi posamezniki opravljajo naloge in dolžnosti, ki se nanašajo na policijsko dejavnost, zagotavljanje varnosti in izvajanje družbenega nadzorstva. Med temi institucijami imajo z vidika upravičenj in nalog v zasebnem sektorju posebej pomembno vlogo zasebnovarnostna podjetja in detektivi. Značilnost institucij pluralne policijske dejavnosti je, da razpolagajo s posebnimi pooblastili, ki so večja o d tistih, ki jih imajo navadni državljani. Pluralna policijska dejavnost tako predpostavlja prenos tipičnih policijskih nalog iz državne policije na zasebnovarnostna podjetja in druge državne in lokalne policijske/varnostne/nadzorne organizacije. Tovrstna transformacija, ki se je začela v Zahodni Evropi, s e je močno uveljavila tudi v Sloveniji. Glavni izzivi sodobne policijske dejavnosti v Sloveniji tako predstavljajo sodelovanje med različnimi akterji pluralne policijske družine, poenotenje standardov na področju pooblastil predstavnikov organizacij s področja policijske dejavnosti in vprašanje nadzora nad delovanjem analiziranih organizacij. Iz tega izhaja, da je potrebno k preučevanju tematike pristopiti strukturirano, večnivojsko in z mednarodno primerjalno analizo kot osnovo za izoblikovanje dobre prakse med agencijskega sodelovanja . To je tudi izhodišče tega raziskovalnega projekta. Normativna in deklarativna zaveza za sodelovanje med institucijami pluralne policijske dejavnosti obstaja, potrebno pa je ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšne načine se te zaveze dejansko realizirajo in kako to na sistemskem nivoju urediti čim bolj učinkovito.

V okviru projekta bomo odgovorili na naslednja vprašanja: kako se nedržavni (zasebni) del policijske dejavnosti v Republiki Sloveniji sploh umešča v nacionalnovarnostni sistem RS oziroma konkretneje – kakšna je ali bi lahko bila vloga zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti v varnostnih situacijah javnega interesa, še posebej v kriznih razmerah? Kako so zasebni varnostni subjekti regulirani z vidika dela na kriznih žariščih v okviru misij pod okriljem mednarodnih subjektov oz. organizacij (EU, NATO, OZN)? Namen raziskovanja je preučitev zakonskih pooblastil/nalog in samih zmožnosti, ki jih subjekti v teh pogledih imajo, z izoblikovanjem primerov dobre prakse.

Slednja bi ob primerni aplikaciji pripomogla k učinkovitejšemu reševanju nacionalnih in mednarodnih kriznih situacij, s poudarkom na povezljivosti in poenotenosti standardov za delovanje zasebnovarnostnih in detektivskih subjektov v EU. Poleg tega je aktualno in relevantno okrepiti preučevanje nadzora nad posameznimi subjekti tako državne in kot zasebne policije (zasebno varovanje in detektivska dejavnost) in s tega vidika spodbuditi kakovostno razpravo o možnostih prenosa pooblastil iz državne na nedržavne subjekte policijske dejavnosti. Ob tem je treba odpreti vprašanje o vplivu teh procesov na uveljavljanje posameznikovih pravic in svoboščin, saj s prenosom pristojnosti državnih policij na zasebne subjekte obstaja nevarnost nedovoljenega poseganja v človekove pravice, še posebej zaradi dejstva, da dopustnost izvajanja t. i. državnih nalog variira med subjekti in ni neposredno prenosljiva z enega na drugega. Kot primer lahko navedemo uporabo prisilnih sredstev, kjer ima policist pooblastila za uporabo le-teh, varnostnik pa ukrepe v okviru Zakona o zasebnem varovanju, pri čemer je seznam »prisilnih sredstev« pri varnostnikih precej manjši kot pri policistih.

V raziskovalnem projektu bomo ugotavljali ureditev zasebno varnostnih subjektov v Sloveniji in državah članicah EU in sledili zastavljenim ciljem raziskovanja, ki so predstavljeni v nadaljevanju.

Cilji

  • Preučiti razmejitev pristojnosti med državno in zasebno policijo ter na podlagi tega zasnovati primerjalno pravni elaborat s poudarkom na poseganju v človekove pravice in na kazensko procesnem pravu, kjer se v središče postavlja vprašanje dopustnosti izvajanja t. i. državnih nalog.
  • Preučiti zakonodajo, ki razmejuje pristojnosti državne in zasebne policije, ter ugotoviti ali in katere pristojnosti ter pod kakšnimi pogoji je možno prenesti iz državne policije na zasebnovarnostne subjekte ter katere težave in ovire se pri tem pojavljajo. Preučiti priložnosti, ki se pojavljajo pri izvajanju pristojnosti državnih policij s strani subjektov zasebnega varstva.
  • Preučiti zakonsko regulacijo zasebnih subjektov (zasebnovarnostnih podjetij in subjektov detektivske dejavnosti) za delovanje na kriznih žariščih po svetu (v okviru mednarodnega kriznega odzivanja EU, Nata in OZN). Preučiti in predlagati implementacijo dobrih praks iz tujine v slovensko prakso.
  • Preučiti funkcionalno-organizacijske vidike ter predlagati sistemske in zakonske rešitve umestitve zasebnega varstva v nacionalnovarnostni sistem, še posebej glede njegove vloge v različnih kriznih razmerah.
  • Preučiti možnosti in ovire za delovanje zasebnovarnostnih podjetij in detektivov v drugih državah članicah EU, kjer bo analiza osredotočena na poenotenost predpisanih zahtev za opravljanje dejavnosti zasebnega varstva. Preučiti oblike in ustreznost državnega nadzora nad zasebnovarnostnimi storitvami v RS in v drugih državah članicah EU.
  • Predlagati primerno spremembo oz. dopolnitev zakonodaje za učinkovito delo v praksi pri čezmejnem delovanju obeh subjektov.

Časovnica in delovni svežnji

Projekt je zasnovan na delovnih svežnjih (DS), ki neposredno izhajajo iz zgoraj opredeljenih ciljev.

Trajanje projekta od 1. 11. 2019 do 31. 10. 2021. Predvideni so naslednji delovni svežnji z naslednjimi nalogami in pripadajočimi metodami:

  1. DS: Preučiti razmejitev pristojnosti med državno in zasebno policijo ter na podlagi tega zasnovati primerjalno-pravni elaborat s poudarkom na poseganju v človekove pravice in na kazensko-procesnem pravu, kjer se v središče postavlja vprašanje dopustnosti izvajanja t. i. državnih nalog.
    Časovni okvir: november 2019 - marec 2020
  2. DS: Preučiti, katere pristojnosti ter pod kakšnimi pogoji je možno prenesti iz državne policije na zasebnovarnostne subjekte ter katere težave in ovire se pri tem pojavljajo. Preučiti priložnosti, ki se pojavljajo pri izvajanju pristojnosti državnih policij s strani subjektov zasebnega varstva.
    Časovni okvir: april 2020 - julij 2020
  3. DS: Preučiti zakonsko regulacijo zasebnih subjektov (zasebnovarnostnih podjetij in subjektov detektivske dejavnosti) za delovanje na kriznih žariščih po svetu (v okviru mednarodnega kriznega odzivanja EU, Nata in OZN). Preučiti in predlagati implementacijo dobrih praks iz tujine v slovensko prakso.
    Časovni okvir: avgust 2020 - december 2020
  4. DS: Preučiti funkcionalno-organizacijske vidike ter predlagati sistemske in zakonske rešitve umestitve zasebnega varstva v nacionalnovarnostni sistem, še posebej glede njegove vloge v kriznih razmerah.
    Časovni okvir: januar 2021 - maj 2021
  5. DS: Preučiti možnosti in ovire za delovanje zasebnovarnostnih podjetij in detektivov v drugih državah članicah EU, kjer bo analiza osredotočena na poenotenost predpisanih zahtev za opravljanje dejavnosti zasebnega varstva. Preučiti oblike in ustreznost državnega nadzora nad zasebnovarnostnimi storitvami v RS in v drugih državah članicah EU.
    Časovni okvir: junij 2021 - oktober 2021
  6. DS: Predlagati primerno spremembo oz. dopolnitev zakonodaje za učinkovito delo v praksi pri nacionalnem in čezmejnem delovanju obeh subjektov.
    Časovni okvir: november 2019 - oktober 2021
  7. DS: Pisanje poročila in diseminacija ugotovitev raziskovalnega projekta.
    Čassovni okvir: november 2019 - oktober 2021

Sodelavci projekta